UBS razmišlja o prevzemu Credit Suisse, strah pred destabilizacijo bančnega sistema rase
UBS AG je v soboto razmišljal o prevzemu svoje švicarske banke Credit Suisse, kar bi lahko ublažilo strahove, da bi lahko kriza v banki destabilizirala globalno finančni sistem, sklicujoč se na vire navaja Reuters.
167 -letna Credit Suisse je največje ime, ki se je ujelo v nemir, ki ga je v preteklem tednu sprožil propad ameriških posojilodajalcev Silicon Valley Bank in Signature Bank. Vse pa je povzročilo obsežno izgubo zaupanja vlagateljev po vsem svetu.
Tako ameriški kot evropski bančni direktorji in regulatorji so, da bi podprli industrijo in poskušali povrniti zaupanje, sprejeli izredne ukrepe. Bidnova administracija je začela podpirati depozite potrošnikov. Švicarska centralna banka pa je Credit Suisse, da bi stabilizirala njeno nestabilno bilanco stanja, posodila milijarde… o tem smo pisali tukaj.
UBS je bil pod pritiskom švicarskih oblasti, da naj izvede prevzem svojega lokalnega tekmeca. Tako bi namreč obvladali krizo, sklicujoč se na vire poroča Reuters. Načrt bi lahko predvideval, da bi švicarska vlada ponudila jamstvo za vpletena tveganja, švicarski Credit Suisse pa bi se lahko odcepil.
UBS, Credit Suisse in švicarski finančni regulator FINMA zadeve niso želeli komentirati.
Financial Times je poročal, da UBS, Credit Suisse in regulatorji hitijo, da bi dokončali dogovor o združitvi takoj v soboto zvečer, pri čemer se sklicuje na ljudi, ki so seznanjeni z zadevo.
Delnice so izgubile četrtino vrednosti
Delnice Credit Suisse so v zadnjem tednu izgubile četrtino vrednosti. Prisiljena je bila pridobiti 54 milijard dolarjev sredstev centralne banke. Poskuša si namreč opomoči od niza škandalov, ki so spodkopali zaupanje vlagateljev in strank. S tem je postala prva večja svetovna banka, ki je po finančni krizi leta 2008 sprejela izhod v sili.
Podjetje se uvršča med največje upravljavce premoženja na svetu in velja za eno od 30 svetovnih sistemsko pomembnih bank, njen propad pa bi zapletel celoten finančni sistem.
Temelji bančnega sektorja so močnejši. Globalne sistemske povezave pa so šibkejše kot med svetovno finančno krizo leta 2008, je v sporočilu strankam pozno v petek zapisal Goldmanov analitik Lotfi Karoui. To omejuje tveganje “morebitnega začaranega kroga kreditnih izgub nasprotne stranke”, je dejal Karoui.
“Vendar je verjetno potreben odločnejši politični odziv, da bi prinesli nekaj stabilnosti,” je dejal Karoui. Banka je dejala, da bo pomanjkanje jasnosti glede prihodnosti Credit Suisse pritiskalo na širši evropski bančni sektor.
Visoki uradnik kitajske centralne banke je dejal, da bi lahko visoke obrestne mere v večjih razvitih gospodarstvih še naprej povzročale težave finančnemu sistemu.
Bloomberg je poročal, da Deutsche Bank preučuje možnost nakupa nekaterih njenih sredstev. Ameriški finančni velikan BlackRock pa je zanikal poročilo, da sodeluje v konkurenčni ponudbi za
Obrestno tveganje
Propad banke Silicon Valley s sedežem v Kaliforniji je pokazal, kako neusmiljena je kampanja zvišanja obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Federal Reserve in drugih centralnih bank, vključno z Evropsko centralno banko, ki pritiskajo na bančni sektor. Propad SVB in Signature sta za propadom Washington Mutuala med svetovno finančno krizo leta 2008, drugi in tretji največji propad bank v zgodovini ZDA.
Bančne delnice po vsem svetu so bile, odkar je SVB propadla, močno prizadete. Indeks S&P Banks je pri tem padel za 22 odstotka. To je največja dvotedenska izguba, odkar je trge marca 2020 pretresla pandemija.
Velike ameriške banke so manjšemu posojilodajalcu First Republic vrgle rešilno bilko v višini 30 milijard dolarjev. Ameriške banke so v zadnjih dneh od Zveznih rezerv zahtevale rekordnih 153 milijard dolarjev nujne likvidnosti.
To odraža “financiranje in likvidnostne obremenitve bank, ki jih poganja oslabitev zaupanja vlagateljev,” je dejala bonitetna agencija Moody’s. Slednja je ta teden svoje obete za ameriški bančni sistem znižala na negativne.
Podpora nekaterih velikanov ameriškega bančništva je sicer preprečila propad Prve republike, vlagatelje pa so medtem presenetila razkritja njenega denarnega stanja in količine nujne likvidnosti, ki jo potrebuje.
V Washingtonu so se, da bi zagotovili odgovornost bank in njihovih vodstvenih delavcev, osredotočili na večji nadzor.
Ameriški predsednik Joe Biden je kongres pozval, naj regulatorjem podeli večjo moč nad sektorjem, vključno z nalaganjem višjih kazni, vračanjem sredstev in prepovedjo uradnikom iz propadlih bank.
Foto: Pexels