Taljenje ledenikov ogroža preživetje dveh milijard ljudi
Svet se sooča z resno grožnjo zaradi hitrega taljenja ledenikov, ki lahko ogrozi oskrbo s hrano in vodo za kar dve milijardi ljudi, opozarjajo Združeni narodi (ZN). Unescovo poročilo razkriva, da podnebna kriza povzroča izgubo ledenikov brez primere, kar ima daljnosežne posledice za ekosisteme, kmetijstvo in vodne vire po vsem svetu. Taljenje ledenikov in zmanjševanje snežnih padavin v gorskih območjih bosta po napovedih prizadela dve tretjini namakanega kmetijstva, ki je ključno za svetovno prehransko varnost, piše The Guardan. Poročilo o razvoju svetovne vode za leto 2025 poudarja, da je več kot milijarda ljudi, ki živijo v gorskih območjih, že zdaj ranljivih, saj se polovica prebivalcev v državah v razvoju spopada s pomanjkanjem hrane. Te razmere se bodo zaradi odvisnosti od gorskih voda in taljenja snega le še poslabšale.
Tudi razvite države niso imune na te spremembe. V Združenih državah Amerike na primer porečje reke Kolorado že od leta 2000 trpi zaradi dolgotrajne suše. Višje temperature povzročajo, da več padavin pade kot dež namesto snega, kar pospeši odtekanje vode in še poglobi sušne razmere. Audrey Azoulay, generalna direktorica Unesca, je ob tem izpostavila: “Ne glede na to, kje živimo, smo vsi na nek način odvisni od gora in ledenikov. Ti naravni vodni stolpi so v nevarnosti, zato je ukrepanje nujno.” Njene besede poudarjajo globalno razsežnost problema, ki presega geografske in gospodarske meje.
Podnebna kriza pospešuje izgubo ledu
Svetovna meteorološka organizacija v svojem letnem poročilu o podnebnem stanju potrjuje, da je stopnja spreminjanja ledenikov najhujša doslej. V zadnjih treh letih je bila zabeležena največja triletna izguba ledeniške mase v zgodovini, med najbolj prizadetimi območji pa so Norveška, Švedska, Svalbard in tropski Andi. Vzhodna Afrika je izgubila 80 odstotkov svojih ledenikov, v Andih se je od leta 1998 stopila tretjina do polovica ledu, v Alpah in Pirenejih pa so ledeniki v približno istem obdobju izgubili okoli 40 odstotkov svoje mase. Abou Amani, direktor znanosti o vodi pri Unescu, opozarja, da izguba ledu povečuje absorpcijo toplote v tla, kar še dodatno poslabšuje podnebne spremembe.
Posledice taljenja ledenikov so večplastne. Poleg zmanjšane oskrbe z vodo povzročajo tudi več snežnih plazov, nenadne poplave in sproščanje metana iz taljenja permafrosta. Študija iz revije Nature napoveduje, da bo do konca stoletja izgubljena polovica svetovne ledeniške mase, če se globalno segrevanje ne ustavi. Alex Brisbourne, ledeniški geofizik pri British Antarctic Survey, poudarja, da gorski ledeniki predstavljajo ključne sladkovodne rezervoarje, katerih taljenje bo dolgoročno vplivalo na milijarde ljudi in kmetijstvo.
Alvaro Lario iz Mednarodnega sklada za kmetijski razvoj poziva k večji podpori gorskim skupnostim, ki varujejo te vire, a so med najbolj ranljivimi. “Voda teče navzdol, negotovost glede hrane pa narašča navzgor. Vlagati moramo v njihovo odpornost, da zaščitimo našo skupno prihodnost,” je dejal.
Portal24; Foto: