EU ni podprla načrta Kaje Kallas za pomoč Ukrajini
Na vrhu v Bruslju, ki je potekal v četrtek, voditelji Evropske unije niso uspeli doseči soglasja o predlogu podpredsednice Evropske komisije Kaje Kallas, ki je predvideval zbiranje 5 milijard evrov za nakup 2 milijonov nabojev za Ukrajino. Načrt, ki je v širšem okviru ciljal na zbiranje do 40 milijard evrov sveže vojaške pomoči, je naletel na mlačen odziv, zaradi česar so nekateri diplomati projekt že razglasili za “mrtvega”. Sklepi vrha, ki jih je zaradi veta Madžarske potrdilo le 26 držav, so predlog Kaje Kallas omenjali le površno, brez konkretnih finančnih ciljev. V besedilu je zapisano le, da Evropski svet podpira pobude za okrepitev vojaške pomoči Ukrajini, pri čemer ostaja vse omejeno na prostovoljno sodelovanje držav članic in drugih partnerjev.
Kallas je pred vrhom poudarila pomen oprijemljivih rezultatov in predlagala, naj se voditelji vsaj kratkoročno osredotočijo na neposredne potrebe Ukrajine po strelivu, piše Euronews. “Če ne moremo sprejeti odločitve za celo leto, se odločimo za takojšnje potrebe,” je dejala ob prihodu v Bruselj. Podobno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v virtualnem nagovoru voditeljem poudaril nujnost zagotovitve vsaj 5 milijard evrov za topniške granate. Kljub temu njuni pozivi niso prepričali voditeljev, saj v končnih sklepih ni sledu o konkretnih zavezah za naboje ali finančne cilje – omenjeno je le splošno sklicevanje na “topniško strelivo in izstrelke velikega kalibra”.
Odpor velikih držav in nerešena vprašanja
Predsednik Evropskega sveta António Costa se je na vprašanja o neuspehu načrta odzval z izpostavljanjem že obljubljenih 15 milijard evrov dodatne pomoči Ukrajini ter napovedal nadaljnje zaveze v prihodnjih tednih. “Naša podpora Ukrajini ostaja neomajna, tako med vojno kot po njej, vključno z integracijo v EU,” je dejal Costa. Vendar pa neuspeh predloga Kaje Kallas ni presenetljiv. Že pred vrhom so diplomati izražali pomisleke glede njegove izvedljivosti, saj je bil po njihovem mnenju premalo premišljen. Poseben odpor je sprožila ideja o razdelitvi prispevkov glede na bruto nacionalni dohodek (BND), kar bi močno obremenilo velike države, kot sta Francija in Italija. Te so se uprle predlogu, ki bi od njih zahteval nesorazmerno visoke prispevke.
Poleg tega so države članice želele pojasnila o tem, kako bi se upoštevale obstoječe obljube, kot je omenjenih 15 milijard evrov, in kakšna bi bila vloga nečlanic EU, kot sta Norveška in Združeno kraljestvo. Dodatno negotovost je vneslo vprašanje, kako vključiti 18 milijard evrov izrednega posojila, ki ga EU pripravlja za Kijev z uporabo dobičkov od zamrznjenih ruskih sredstev. Ker je bil načrt že v osnovi zasnovan kot prostovoljna shema, da bi zaobšli veto Madžarske, so nekateri dvomili tudi o njegovi praktični učinkovitosti. Kljub temu diplomati menijo, da bi ga z določenimi popravki, kot je opustitev merila BND, še lahko rešili.
Portal24; Foto: Wikimedia/EU