Povezava med zdravili za erektilno disfunkcijo in nižjim tveganjem za alzheimerjevo bolezen
V nedavni obsežni študiji, izvedeni v Veliki Britaniji in objavljeni v reviji Neurology, so raziskovalci odkrili potencialno povezavo med zdravili za zdravljenje erektilne disfunkcije, kot sta Viagra in Cialis, ter zmanjšanim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Študija, ki je zajela skoraj 270.000 moških, diagnosticiranih z erektilno disfunkcijo, je pokazala, da so tisti, ki so jemali ta zdravila, imeli za 18 odstotkov manjše tveganje za razvoj te oblike demence.
Zdravila za erektilno disfunkcijo delujejo kot inhibitorji fosfodiesteraze tipa 5, ki izboljšajo pretok krvi z razširitvijo krvnih žil. Približno 55 odstotkov moških v študiji je jemalo zdravila, kot so sildenafil (Viagra), tadalafil (Cialis), vardenafil in avanafil. Zanimivo je, da so raziskovalci odkrili, da je bila povezava med jemanjem teh zdravil in zmanjšanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen še močnejša pri tistih, ki so zdravila prejemali pogosteje.
Dr. Ruth Brauer, vodilni avtor študije z University College London School of Pharmacy, je izpostavila, da kljub napredku v razvoju novih zdravljenj za Alzheimerjevo bolezen, ki ciljajo na amiloidne plake v možganih, obstaja nujna potreba po zdravljenjih, ki bi lahko preprečila ali upočasnila njen razvoj. “Potrebujemo več raziskav, da bi potrdili te ugotovitve in izvedeli več o možnih koristih in mehanizmih delovanja teh zdravil,” je dodala Brauer.
Alzheimerjeva bolezen – najpogostejša oblika demence
Alzheimerjeva bolezen, ki je najpogostejša oblika demence, prizadene milijone ljudi po svetu, z značilnimi simptomi, kot so upad spomina in miselnih sposobnosti. Raziskovalci predlagajo, da bi randomizirano, kontrolirano preskušanje z obema spoloma lahko pomagalo potrditi neposredno povezavo med zdravili za erektilno disfunkcijo in zmanjšanim tveganjem za to bolezen.
Izvirno so bila ta zdravila razvita za zdravljenje hipertenzije in angine, vendar so nekatere študije na živalih že pokazale možne nevroprotektivne koristi. V študiji je bilo 8,1 primera Alzheimerjeve bolezni na 10.000 oseb-let med moškimi, ki so jemali ta zdravila, v primerjavi z 9,7 primeri med tistimi, ki jih niso jemali.
Dr. Ivan Koychev, višji klinični raziskovalec na Univerzi v Oxfordu, je opozoril na težave pri določanju vzročnih povezav v epidemioloških študijah, še posebej, ker se ta zdravila običajno jemljejo po potrebi. Kljub temu je izpostavil, da je ponovna uporaba obstoječih zdravil za preprečevanje demence obetavna strategija, ki bi lahko prinesla koristi v boju proti Alzheimerjevi bolezni.
Ta študija odpira nova vrata za raziskave in razvoj strategij preprečevanja Alzheimerjeve bolezni, čeprav je za potrditev teh ugotovitev in razumevanje optimalnih odmerkov ter mehanizmov delovanja potrebno še več dela.