Nemčija za prosilce za azil uvaja strožji kartični sistem
V Nemčiji bodo prosilci za azil v prihodnje namesto denarne socialne pomoči prejemali posebne kartice, namenjene plačevanju hrane in drugih nujnih potrebščin. Sistem kartic, ki se uvaja kot del prizadevanj za zmanjšanje birokracije in preprečevanje pošiljanja denarja v tujino, naj bi zaživel poleti ali najkasneje jeseni letos.
14 od 16 nemških zveznih dežel se je že dogovorilo o uvedbi tega plačilnega sredstva, ki bo omogočalo avtonomno delovanje brez povezave z bančnimi računi in bo uporabno po vsej državi. Boris Rhein, predsednik vlade v Hessnu in aktualni predsednik konference nemških zveznih dežel, je izpostavil, da uvedba kartic prispeva k boju proti tihotapljenju ljudi in zmanjšuje možnost pošiljanja prejete pomoči v države izvora.
Vsaka zvezna dežela bo o višini sredstev, ki bodo na voljo na karticah odločala samostojno. Pri slednjem se razmišlja tudi o dodatnih funkcijah in možnih regionalnih omejitvah uporabe. Ta pristop sproža skrbi glede morebitne zapletenosti sistema in različnih praks med posameznimi oblastmi. Zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija je napovedala, da bo odločitev o uvedbi sistema prepustila lokalnim občinam, ki bodo morale same kriti stroške uvedbe. Zvezne oblasti k financiranju projekta ne bodo prispevale.
Helmut Dedy, direktor Združenja nemških mest, je izpostavil, da bo nova plačilna kartica za prosilce za azil predstavljala izboljšavo samo, če se bo z njo zmanjšala birokracija in če stroški uvedbe ne bodo bremenili lokalnih občin. Poudaril je pomen enostavnosti uporabe kartic tako za prosilce za azil kot za lokalne skupnosti. Prav tako je izrazil željo po enotni rešitvi, ki bi bila uporabna po vsej državi.
Odzivi na uvedbe kartic
Medtem ko zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija (NRW) in drugi uradni organi, vključno s Hessnom, zveznim ministrstvom za notranje zadeve in zveznim ministrstvom za socialne zadeve, niso podali komentarjev glede načrtov uvedbe teh kartic, so na Spodnjem Saškem potrdili, da potekajo pogovori o modalitetah njihove uporabe. V Saški pa so občinam omogočili, da same odločijo o uvedbi plačilnih kartic kot začasne rešitve, dokler ne bo sprejeta skupna odločitev, ki bo veljala za celotno Nemčijo.
Bavarska in Mecklenburg-Predpomorjansko načrtujeta uvedbo lastnih različic kartic za prosilce za azil. Markus Söder, predsednik bavarske vlade, je napovedal, da bo bavarska različica kartice uvedena hitreje in bo strožja, pri čemer bo denar še vedno izplačan, a omejen na majhen dodatek do 50 evrov, kar naj bi omejilo možnosti za spletno nakupovanje, igre na srečo ali pošiljanje denarja v tujino. Bavarska namerava svojo “Bayern-Karte” predstaviti kot pilotni projekt v štirih občinah.
So kartice instrument diskriminacije?
V Severnem Porenju-Vestfaliji premier Hendrik Wüst, ki velja za možnega kanclerskega kandidata CDU/CSU, se sooča z zapletenim položajem glede politike azila. Wüst si prizadeva za strožje ukrepe za zmanjšanje neregularnih migracij, hkrati pa vodi koalicijo z Zelenimi, ki nasprotujejo uvedbi izkaznic za prosilce za azil. Skepticizem do novih instrumentov za prosilce za azil izraža tudi Karl-Josef Laumann, minister za delo in socialno skrbstvo v NRW, medtem ko sociolog Özgür Özvatan dvomi v tezo, da socialna pomoč predstavlja ključni “pull factor” za prihod prosilcev za azil v Nemčijo.
Organizacija Pro Asyl kritizira načrte za uvedbo plačilnih kartic kot instrument diskriminacije, namenjen odvračanju beguncev. Andrea Kothen iz Pro Asyl poziva oblasti NRW, da zagotovijo nediskriminatorno rešitev, ki bo spoštovala človeško dostojanstvo. Kot alternativo predlaga odpoved karticam in nakazilo denarja na bančne račune prosilcev za azil kot najcenejšo in najenostavnejšo rešitev brez diskriminacije.
V Nemčiji imajo prosilci za azil pravico do osnovnih življenjskih potrebščin, vključno s streho nad glavo, hrano in zdravstveno oskrbo. V nekaterih primerih se pomoč izplačuje v denarju ali bonih. Mesečno nadomestilo na otroka (starega od pet do deset let) znaša 278 evrov, za odrasle ali starše samohranilce pa 410 evrov. Po 18 mesecih bivanja v državi se mesečni dodatek poveča na približno enak znesek kot redna socialna pomoč.