Nemčija ima novo vlado: CDU, CSU in SPD sklenili koalicijski dogovor
Po mesecih politične negotovosti v Nemčiji so desnosredinska Krščansko-demokratska unija (CDU) skupaj s sestrsko stranko Krščansko-socialno unijo (CSU) in levosredinska Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) dosegle dogovor o oblikovanju nove vlade. Koalicijsko pogodbo, ki so jo stranke usklajevale več tednov, nameravajo uradno predstaviti v sredo popoldne. Dogovor odpira pot novemu vodstvu v največjem evropskem gospodarstvu, ki se sooča z gospodarskimi izzivi in zunanjimi pritiski. Vodja CDU Friedrich Merz naj bi po dogovoru postal naslednji nemški kancler in tako na čelu vlade zamenjal Olafa Scholza.
Februarske zvezne volitve so pokazale, da je dvostrankarski blok Unija (CDU/CSU) najmočnejša politična sila v državi, a brez absolutne večine. Merz se je zato za sestavo koalicije obrnil na SPD, ki je kljub zgodovinsko slabemu volilnemu izidu ostala pomemben igralec na nemškem političnem parketu. Skupaj imajo stranke 328 sedežev v 630-članskem bundestagu, kar zagotavlja zadostno parlamentarno večino za vladanje.
Razdelitev ministrstev in ključna imenovanja
V skladu z dogovorom bo CDU prevzela nadzor nad ključnimi ministrstvi, kot so zunanje ministrstvo, ministrstvo za gospodarske zadeve in ministrstvo za zdravje, ter urad zveznega kanclerja. CSU, ki tradicionalno zastopa interese Bavarske, bo vodila ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za izobraževanje ter ministrstvo za prehrano in kmetijstvo. SPD bo imela pod nadzorom sedem zveznih ministrstev, med drugim ministrstvo za finance, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za obrambo ter ministrstvo za delo in socialne zadeve.
Napovedana so bila tudi nekatera pomembna imenovanja. Lars Klingbeil iz SPD naj bi postal finančni minister, Alexander Dobrindt iz CSU je v igri za mesto notranjega ministra, Johann Wadephul iz CDU pa se omenja kot možni zunanji minister. Boris Pistorius, trenutni obrambni minister, naj bi ostal na svojem položaju, kar nakazuje kontinuiteto na področju obrambne politike.
Pritiski doma in iz tujine oblikovali hiter dogovor
Dogovor je nastal pod pritiskom tako domačih kot mednarodnih dejavnikov. Napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi obsežnih carin grozi z dodatnimi težavami za nemško izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki se je v zadnjih dveh letih skrčilo. Ustvarjanje gospodarske rasti bo tako ena od prednostnih nalog nove vlade. Poleg tega naraščajoči dvomi o zanesljivosti ZDA kot zaveznice v Evropi spodbujajo Nemčijo k povečanju obrambnih izdatkov, kar je Merz že označil za nujnost. »Nemčija in Evropa morata okrepiti svojo obrambno sposobnost zdaj,« je dejal prejšnji mesec.
Domači pritiski niso bili nič manjši. Padec podpore Uniji v javnomnenjskih raziskavah in vzpon skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki je na volitvah zasedla drugo mesto, sta stranke spodbudila k hitremu zaključku pogajanj. Nova koalicija združuje tradicionalne velike stranke povojne Nemčije, a volilni izid kaže na razdrobljenost politične krajine – Unija je zmagala brez velikega navdušenja, SPD pa je dosegla najslabši povojni rezultat. Kljub temu dogovor obljublja stabilnost v času negotovosti.
Portal24; Foto: Pixabay