Iran vztraja pri posrednih pogovorih o jedrskem programu
Napetosti med Iranom in Združenimi državami Amerike se stopnjujejo, saj Iran vztraja, da bodo pogovori o njegovem jedrskem programu z ZDA potekali v posredni obliki, kar je v nasprotju z izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je v ponedeljek presenetil svetovno javnost, ko je napovedal “neposredne pogovore” med državama, ki naj bi se začeli že v soboto v Omanu, in dodal, da bo Iran v “veliki nevarnosti”, če pogovori ne bodo uspešni. Iran je hitro zanikal neposredno obliko pogajanj in poudaril, da je ključno vprašanje resnost namenov pogajalcev, ne pa oblika dialoga.
Trumpova nenadna objava je v Teheranu sprožila nemir, saj je bila razkrita brez predhodnega uradnega dogovora z iransko stranjo. Ameriški predsednik je očitno želel s tem korakom povečati pritisk na Iran, kar potrjujejo tudi nedavne obsežne premestitve ameriških vojaških sil na Bližnji vzhod, navaja The Guardian. Po besedah iranskega zunanjega ministra Abbasa Araghchija Iran ostaja odprt za posredne pogovore, a ZDA še niso uradno potrdile, ali se strinjajo s to obliko. Araghchi je v objavi na družbenem omrežju X pogovore označil za “priložnost in preizkus”, pri čemer je dodal, da je zdaj na ZDA, da pokažejo svojo resnost.
Posredni pogovori kot iranska prednostna izbira
Med obiskom v Alžiru je Araghchi dodatno pojasnil iranski pristop. “Oblika pogajanj, neposredna ali posredna, ni ključna. Pomembno je, ali so pogajanja učinkovita, ali so strani resne in kakšni so njihovi nameni,” je dejal. Poudaril je, da Iran ne vidi potrebe po neposrednih stikih z ZDA, saj vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej temu nasprotuje. Hamenejev veto na neposredne pogovore izhaja iz protesta proti ameriškim sankcijam in podpore trdi liniji v Iranu, ki meni, da so pogovori z ZDA past. Kljub temu ZDA pričakujejo, da bi se posredni pogovori lahko razvili v neposredne, kar pa Iran za zdaj zavrača.
Pogovore bo z ameriške strani vodil Steve Witkoff, Trumpov posebni odposlanec za Bližnji vzhod, ki je že poskušal posredovati v konfliktih, kot sta vojna v Ukrajini in spopad med Izraelom in Hamasom, a brez uspeha. Iransko delegacijo bo vodil Araghchi, ki je izkušen diplomat in zagovornik iranskega jedrskega programa. Nekdanji iranski predsednik Hassan Rouhani je novico o pogovorih pozdravil in dejal, da bi posredna oblika jedrskega sporazuma iz leta 2015 zahtevala desetletja pogajanj, namesto zgolj dveh let, kolikor je trajalo za sklenitev dogovora, znanega kot Skupni celovit akcijski načrt (JCPOA)
Trumpov pritisk in libijska možnost
Trump se je leta 2018 umaknil iz JCPOA, ki je Iranu v zameno za omejitve jedrskega programa ponujal omilitev sankcij. Zdaj si ZDA očitno prizadevajo za novo rešitev, ki bi bila strožja od prejšnje. Možnosti segajo od sistema nadzora iranskega civilnega jedrskega programa do t.i. “libijske možnosti”, ki predvideva popolno razgradnjo programa, podobno kot se je zgodilo v Libiji leta 2003 pod Moamerjem Gadafijem. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je v ponedeljek skupaj s Trumpom govoril v Ovalni pisarni, zagovarja prav to pot, saj Izrael Iranu ne zaupa in pričakuje propad pogovorov.
Iran medtem vztraja, da svojega jedrskega programa ne bo opustil. Araghchi je poudaril, da je program miroljuben in legitimen, kar potrjuje tudi resolucija Varnostnega sveta ZN 2231. “Če ima kdo vprašanja, smo pripravljeni razjasniti,” je dejal, a dodal, da Iran ne bo sprejel omejitev, ki bi ovirale njegove cilje. Teheran prav tako poudarja fatvo proti izdelavi jedrskega orožja, čeprav nekateri iranski politiki zaradi vojaških groženj vse bolj dvomijo v to stališče.
Nejasna prihodnost in časovni pritisk
Steve Witkoff je v nedavnem intervjuju nakazal, da Trumpove zahteve morda niso pretirano ambiciozne. Poudaril je, da želi Trump vzpostaviti program preverjanja, ki bi odpravil skrbi glede iranskega jedrskega materiala, saj “alternativa ni dobra”. Vendar je Trump postavil dvomesečni rok za dosego dogovora, ki poteče maja, kar povečuje pritisk na obe strani. Iran, znan po svojih pogajalskih spretnostih, bi lahko preizkusil Trumpovo potrpežljivost, zlasti če bodo ZDA na dnevni red uvrstile tudi vprašanja, kot sta iranski program balističnih raket in podpora militantnim skupinam.
Napetosti dodatno zaostruje poročilo Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki kaže, da so se iranske zaloge 60-odstotno obogatenega urana od decembra povečale za 92,5 kg na skupno 274,8 kg. Strokovnjaki opozarjajo, da je od te stopnje do 90-odstotne obogatitve, potrebne za jedrsko orožje, le korak. Iran trdi, da je povečanje zalog odgovor na sankcije, kar še dodatno zapleta pogajanja.
Portal24; Foto: Pixabay