Maloprodaja v evroobmočju julija beleži minimalno rast, evro stabilen
Julija 2024 se je maloprodaja v evroobmočju povečala za skromnih 0,1 odstotka, kar je po podatkih Eurostata predstavljalo okrevanje po junijskem padcu za 0,4 odstotka. Kljub temu rahlemu povečanju rast ostaja šibka, kar kaže na počasno gospodarsko okrevanje v regiji, kjer se potrošniki še naprej soočajo z izzivi. Podoben trend je bilo mogoče opaziti tudi v širši Evropski uniji, kjer se je maloprodaja povečala za 0,2 odstotka, kar je obrnilo 0,4-odstotni padec iz prejšnjega meseca.
Na letni ravni pa podatki kažejo na stagnacijo. V evroobmočju je maloprodajni indeks na medletni ravni upadel za 0,1 odstotka. Slednje sicer nakazuje na trajajoče težave v potrošniški porabi v tej gospodarski regiji. Na drugi strani je Evropska unija dosegla nekoliko bolj spodbuden rezultat z 0,4-odstotno letno rastjo obsega trgovine na drobno.
Razčlenitev po sektorjih in državah članicah
Podrobnejši vpogled v sektorsko razčlenitev kaže na različne rezultate med posameznimi kategorijami. V evroobmočju se je julija prodaja hrane, pijače in tobaka povečala za 0,4 odstotka, prodaja neživilskih izdelkov pa je dosegla manjšo rast, in sicer za 0,1 odstotka. Nasprotno pa je prodaja motornih goriv v specializiranih prodajalnah upadla za 1 odstotek. Tudi v širši Evropski uniji so bili trendi podobni, saj je prodaja hrane, pijače in tobaka narasla za 0,5 odstotka, neživilskih izdelkov brez motornih goriv za 0,2 odstotka. Prodaja motornih goriv je upadla za 1,4 odstotka.
Med državami članicami je izstopala Hrvaška, ki je beležila najvišjo mesečno rast maloprodaje z 2,9 odstotka. Sledili sta Avstrija in Slovaška z rastjo 1,8 odstotka ter Slovenija z 1,6-odstotno rastjo. Na drugi strani pa je Luksemburg doživel največji upad z 2,1 odstotka, sledi Romunija z 1,8-odstotnim padcem in Ciper z 1,1-odstotnim zmanjšanjem.
Reakcija valutnega trga
Vzporedno z objavo podatkov o maloprodaji je evro ostal stabilen pri vrednosti 1,11 v primerjavi z ameriškim dolarjem. V četrtek se je evropska valuta okrepila za 0,2 odstotka, s čimer je dosegla raven, nazadnje zabeleženo konec avgusta. Krepitev evra je povezana s špekulacijami na finančnih trgih o morebitnem znižanju obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Federal Reserve.
Pričakovanja o morebitnem znižanju obrestnih mer so se povečala zaradi osredotočenosti trga na prihajajoče poročilo o zaposlovanju v ZDA, ki je predvideno za petek. To poročilo bo po mnenju analitikov ključno za odločitve o nadaljnji denarni politiki. Po podatkih orodja CME FedWatch zdaj obstaja 41-odstotna verjetnost, da bo Federal Reserve znižala obrestne mere za 50 bazičnih točk na prihajajočem zasedanju 18. septembra, kar je več od prejšnje ocene 34 odstotkov.
Če bo petkovo poročilo pokazalo nižjo rast zaposlovanja od pričakovane in nadaljnje zviševanje stopnje brezposelnosti, bodo tržni udeleženci verjetno še okrepili svoja pričakovanja o večjem znižanju obrestnih mer.
Obvezniški in delniški trgi
Obvezniški trgi v Evropi so ostali relativno stabilni. Donosnost nemških desetletnih državnih obveznic (Bundov) se ni spremenila in ostaja pri 2,22 odstotka. Razlika med italijanskimi BTP in nemškimi Bundi se je zmanjšala za 3 bazične točke in zdaj znaša 1,37 odstotne točke. Medtem je razlika med španskimi bono in nemškimi obveznicami ostala nespremenjena pri 0,82 odstotne točke.
Na evropskih delniških trgih je po sredinem padcu prišlo do umiritve. Indeks Euro Stoxx 50 je ob 11:15 po srednjeevropskem času padel za 0,2 odstotka. Med delniškimi indeksi so francoske in nizozemske delnice zabeležile rahle izgube, medtem ko sta Italija in Nemčija zabeležili rahlo rast. Španski indeks IBEX 35 se je povečal za 0,5 odstotka, predvsem zaradi rasti bančnega sektorja.
Nekateri večji poraženci na delniških trgih so vključili nizozemskega proizvajalca polprevodniške opreme ASML, ki je padel za 1,8 odstotka po močnem sredinem 5,9-odstotnem padcu zaradi znižanja bonitetne ocene UBS. Med drugimi so opazni upadi zabeležili francoski luksuzni velikan LVMH (-1,8 odstotka), Air Liquide (-1,9 odtsotka) in Essilor (-1,6 odstotka).
Nasprotno pa so bile delnice komunalnih podjetij med najbolj uspešnimi. Nemški energetski gigant RWE je zrasel za 3,8 odstotka, francoski ENGIE pa za 1,8 odstotka.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels