EU, Združeno kraljestvo, ZDA in Izrael podpisali prelomno pogodbo
V četrtek, 5. septembra, so v Vilniusu v Litvi Združeno kraljestvo, ZDA, Izrael in Evropska unija podpisali prvo svetovno pogodbo o zaščiti človekovih pravic v kontekstu tehnologije umetne inteligence (AI). Dogodek označuje pomemben korak naprej pri urejanju področja AI, vendar je besedilo pogodbe že deležno kritik zaradi svojega omejenega dosega in omilitve prvotnih ambicij.
Okvirno konvencijo o umetni inteligenci ter človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi je maja letos sprejel Svet Evrope, ki deluje kot organ za zaščito človekovih pravic v okviru bloka. Konvencija naj bi predstavljala ključen korak k varovanju posameznikov pred morebitnimi zlorabami tehnologije AI. Kljub temu pa civilnodružbene organizacije opozarjajo, da je pogodba v svoji končni obliki postala razvodenela in da njene določbe ne bodo imele zadostnega učinka.
Kritike civilne družbe: pogodba ne vključuje zasebnega sektorja
Ena od glavnih kritik, ki jo je izrazila Francesca Fanucci, višja pravna svetovalka pri ECNL in predstavnica CINGO, se nanaša na izključitev zasebnega sektorja iz pogodbe. Pogajanja so privedla do tega, da pogodba v glavnem obravnava javni sektor in njegove izvajalce, medtem ko je zasebni sektor, kjer se tehnologija AI pogosto razvija in uporablja, ostal zunaj njenega dosega.
Poleg tega je pogodba napisana tako, da ne nasprotuje zakonu o umetni inteligenci, prelomni uredbi Evropske unije o tej tehnologiji, kar pomeni, da ne bo imela neposrednega vpliva na države članice EU. Po mnenju civilnih skupin, kot je AlgorithmWatch, pa ostajajo v besedilu pogodbe številne vrzeli in splošne izjeme, zaradi česar je vprašljivo, kako učinkovita bo dejansko njena implementacija.
Naslednji pomemben izziv je, kako zagotoviti, da mednarodni mehanizmi za zaščito človekovih pravic v AI ne bodo ogroženi zaradi interesov nacionalne varnosti. Po besedah Siméona Campeosa, ustanovitelja SaferAI, so odstopanja zaradi teh interesov še vedno predmet razprave. Prav tako bo treba določiti neobvezujočo metodologijo za presojo vplivov AI na človekove pravice, vendar se EU najverjetneje ne bo vključila v ta proces, saj že izvaja zakon o umetni inteligenci.
[Vir: Euractiv]; Portal24; Foto: Freepik