Kijev podprl prekinitev ognja, ZDA obnavljajo varnostno pomoč
Združene države Amerike so napovedale obnovitev vojaške pomoči in izmenjave obveščevalnih podatkov z Ukrajino, potem ko je Kijev izrazil pripravljenost podpreti predlog Washingtona za 30-dnevno prekinitev ognja z Rusijo. Skupna izjava obeh držav je sledila več kot osemurnim pogovorom v Džedi v Savdski Arabiji, kjer je ameriški državni sekretar Marco Rubio poudaril, da je naslednji korak odvisen od Moskve, piše Reuters. “Upamo, da bo Rusija čim prej privolila, kar bi omogočilo začetek pravih pogajanj,” je dejal Rubio, nakazujoč na vizijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta, ki traja že od obsežne ruske invazije leta 2022.
Rusija trenutno nadzoruje približno petino ukrajinskega ozemlja, vključno s Krimom, ki si ga je priključila leta 2014. Rubio je izpostavil nujnost celovitega dogovora, saj vsak dan vojne prinaša nove žrtve in uničenje na obeh straneh. Medtem pa odziv Moskve ostaja negotov. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer izrazil odprtost za mirovne pogovore, a vztraja pri dolgoročnem miru brez ozemeljskih popuščanj in z umikom Ukrajine iz štirih regij, ki jih Rusija delno nadzoruje.
Ukrajinski optimizem in ruski pogoji
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je bil prisoten v Savdski Arabiji, čeprav ni neposredno sodeloval na pogovorih, je predlog o prekinitvi ognja označil za “pozitiven korak”. Poudaril je, da bo premirje začelo veljati takoj, ko bo Rusija privolila. 30-dnevno zatišje bo omogočilo pripravo podrobnih dokumentov za trajni mir, je dodal. “V tem času bomo z našimi partnerji oblikovali zanesljivo pot do varnosti,” je dejal Zelenski.
Nasprotno pa Kremelj ostaja zadržan. Putin je januarja svojemu Varnostnemu svetu sporočil, da kratkoročno premirje ni sprejemljivo. Premirje bi namreč lahko, kot meni Putin služilo le kot priložnost za pregrupiranje in ponovno oborožitev. Ruski poslanec je v sredo še dodal, da mora vsak sporazum temeljiti na njihovih pogojih, ne na ameriških. Rusko zunanje ministrstvo je po pogovorih le skopo sporočilo, da stikov z ZDA ne izključuje.
Diplomatski pospešek in Trumpova vloga
Dogovor med ZDA in Ukrajino pomeni pomemben preobrat po napetem srečanju 28. februarja v Beli hiši, kjer je Trump, znan po skepticizmu do pomoči Ukrajini, gostil Zelenskega. Takrat je Washington prekinil obveščevalno sodelovanje in pošiljke orožja, kar je odražalo Trumpovo pripravljenost pritiskati na zaveznike, hkrati pa iskati spravo z Rusijo. V torek je Trump izrazil upanje na hitro premirje in napovedal telefonski pogovor s Putinom v prihodnjih dneh. “Želim, da se to zgodi kmalu,” je dejal na dogodku v Beli hiši, kjer je promoviral podjetje Tesla svojega zaveznika Elona Muska.
Načrt za prekinitev ognja bo Rusiji posredovan po več kanalih. Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz se bo kmalu srečal z ruskim kolegom, posebni odposlanec Steve Witkoff pa načrtuje obisk Moskve za pogovore s Putinom. Obnovljena vojaška pomoč in obveščevalna izmenjava z Ukrajino sta se že začeli, kar nakazuje resnost ameriških namenov.
Ukrajina v mirovni proces vključuje tudi evropske partnerje. Pomočnik Zelenskega je razkril, da so z Američani razpravljali o varnostnih jamstvih, ki jih Kijev vidi kot ključne. Nekatere evropske države so izrazile pripravljenost poslati vojake, če bi to zagotovilo stabilnost. Generalni sekretar Nata Mark Rutte bo v četrtek obiskal Belo hišo, ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha pa odhaja na Poljsko, ki Ukrajino podpira od začetka vojne. Poljski premier Donald Tusk je na družbenem omrežju X zapisal: “Evropa je pripravljena pomagati pri pravičnem in trajnem miru.”
Portal24; Foto: Pexels