Kaj se dogaja v Nemčiji? Je inflacije končno konec?
Je inflacije končno konec? Zavojček dražjega irskega masla je več mesecev stal 400 gramov stal 4,99 evra, že nekaj tednov pa je njegova cena 4,29. Cenejše, nemško maslo ponekod zdaj stane le 1,59 evra za 250 gramov. Podobno je pri sirih in testeninah.
Padec cen je zaznati tudi pri energentih, čeprav raven cen elektrike in plina ostaja visoka. Süddeutsche Zeitung, ki se sklicuje na podatke portala VerivoX poroča, da je cene znižalo kar 91 ponudnikov električne energije ter 80 tistih, ki končnim porabnikom prodajajo plin. Maja, junija in julija bo elektrika v povprečju cenejša za 14 odstotkov, plin pa za okoli 23 odstotkov.
“Verjetno smo dosegli vrh inflacije,” pravi Kerstin Bernoth z nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW), vendar ne pričakuje, da bodo cene zdaj povsod začele padati: “Navaditi se moramo na trenutne cene,” pravi Bernoth, a z oceno, da bodo “cene dolgoročno verjetno spet padle”.
Kai Hudetz , generalni direktor Inštituta za trgovinske raziskave v Kölnu (IFH), ni tako optimističen. Razloge za tezo, da zgodba s podražitvami še ni končana, navaja:
“Stromo naraščajoči stroški energije, logistike in surovin so povzročili verižno reakcijo,” je povedal za DW. Dodal je: “Vsa podjetja v dobavni verigi so se in se še vedno morajo spopadati z naraščajočimi stroški. Ob tem so se številni dodatni stroški že prevalili na potrošnike, zato je inflacija trenutno nižja in so možna znižanja cen, vsaj selektivna.”
Hudetz ugotavlja, da “konca inflacije” še ni mogoče razglasiti, saj “cene več kategorij izdelkov še naprej rastejo in ne padajo. Nekateri proizvajalci so napovedali podražitve, ki jih bodo trgovci nato morali prenesti na svoje cene, glede na to, da imajo nizke marže. In potem so tu še relativno visoki plačni dogovori, ki prav tako vplivajo na cene.”
Moč popustov
Eden od razlogov za nizko raven cen hrane v Nemčiji v primerjavi z drugimi državami po svetu je tržna moč diskontnih verig. In sicer štirih največjih podjetij: Rewe, Edeka, Aldi in Lidl. Delijo si največji tržni delež in so si velika konkurenca. S svojo monopolno močjo dobavitelje silijo v nižje cene.
V zadnjem letu so diskonti svoj tržni delež celo povečali, pravi direktor nemškega Lidla Christian Härtnagel. Rast cen je namreč vse več kupcev prisilila k cenejšim, diskontnim ponudnikom, s čimer se je njihova prodaja povečala.
Vračanje na običajno, dokaj nizko raven cen hrane v Nemčiji bo trajalo dolgo. Tržna moč štirih velikih diskontnih verig bo (na veliko žalost proizvajalcev) še naprej nižala nabavne cene, a se tudi Lidl, Aldi in drugi še vedno ne bodo mogli izogniti povečanju lastnih stroškov za osebje, energijo in distribucijo.
Foto: Pexels Portal24