Kaj prevlada kitajskih EV pomeni za Evropo in okolje?
Kitajska je v zadnjih letih postala vodilna sila na področju električnih vozil (EV), kar je rezultat strateških vlaganj, industrijske politike in obsežnih državnih subvencij. Hitro širjenje tega sektorja pa medtem odpira tudi številna vprašanja o njegovih okoljskih in ekonomskih posledicah.
Kitajska je od leta 2006 največji svetovni onesnaževalec z ogljikovim dioksidom, leta 2023 pa je proizvedla 11,9 milijarde metričnih ton emisij, kar je dvakrat več kot ZDA, naslednja največja onesnaževalka, navaja Euronews. Kljub temu je Kitajska postala vodilna na trgu električnih vozil, saj predstavlja več kot 50 odstotkov svetovne proizvodnje. Med letoma 2017 in 2023 je proizvodnja električnih vozil na Kitajskem narasla za osupljivih 13.300 odstotkov.
Leta 2023 je Kitajska izvozila več kot 1,2 milijona električnih vozil, pri čemer je bila Evropa glavni trg. Tako hitro širjenje industrije je bilo omogočeno z državnimi subvencijami in strateškimi usmeritvami, ki so spodbudile domača podjetja k razvoju tehnologij za električna vozila.
Ključni dejavniki uspeha
Kitajska je z nadzorom nad skoraj 70 odstotki svetovnih zalog redkih zemeljskih elementov, potrebnih za baterije, dosegla pomembno prednost na trgu. Ti materiali omogočajo cenovno konkurenčno proizvodnjo, kar Kitajski daje odločilno prednost pred drugimi svetovnimi proizvajalci.
Poleg tega je Kitajska svoje električna vozila prilagodila lokalnim in globalnim trgom, saj je uvedla cenovne modele, ki so dostopni širšemu krogu potrošnikov. Tehnološke inovacije, kot so sistemi za zabavo, prilagojeni lokalnim jezikom in kulturnim preferencam, so prav tako pripomogle k uspehu.
Okoljski izzivi
Kljub napredku na področju električnih vozil Kitajska še vedno ostaja največji svetovni onesnaževalec. Proizvodnja baterij za električna vozila ustvarja več emisij kot proizvodnja klasičnih avtomobilov, kar povzroča t. i. “ogljični dolg.” Ta emisijski primanjkljaj je treba nadomestiti z letno uporabo električnih vozil, kar traja več let.
Intenzivno rudarjenje redkih zemeljskih elementov vodi v degradacijo okolja, onesnaženje vode in zraka. Poleg tega je Kitajska močno odvisna od elektrarn na premog, kar pomeni, da naraščajoče povpraševanje po električni energiji lahko še dodatno poveča emisije.
Evropski odziv
Evropska unija je oktobra 2024 uvedla dodatne carine na kitajska električna vozila, ki znašajo do 35 odstotkov, poleg že obstoječih 10-odstotnih dajatev. Namen tega ukrepa je zaščititi evropske proizvajalce, kar pa je povzročilo razhajanja med državami članicami.
Francija je izrazila podporo ukrepom, saj želi zaščititi svojo domačo avtomobilsko industrijo. Po drugi strani pa Nemčija, ki ima močne gospodarske vezi s Kitajsko, opozarja na možne povračilne ukrepe, ki bi lahko prizadeli njen izvozni sektor.
Strokovnjaki opozarjajo, da EU potrebuje ambiciozno podnebno politiko za spodbujanje domače proizvodnje električnih vozil. Hkrati pa trenutna odvisnost od uvoza baterij in surovin iz Kitajske predstavlja dolgoročno tveganje za evropski avtomobilski sektor.
Kitajski vzpon na trgu električnih vozil ponuja globalne priložnosti in tveganja. Zmožnost proizvodnje cenovno dostopnih električnih vozil spodbuja njihovo sprejetje po vsem svetu, hkrati pa odpira vprašanja o trajnostnosti virov in okoljski odgovornosti.