Hidrogeolog Mitja Janža: Kanal C0 presega varne meje tveganja
Minuli teden so se na trasi kanala C0, ki že leta buri duhove v Ljubljani, znova pojavile napetosti. Pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, ki preučuje odgovornost nosilcev javnih funkcij pri gradnji tega spornega projekta, je pričal hidrogeolog Mitja Janža. Njegove izjave so ponovno osvetlile pomisleke stroke, ki že desetletje opozarja na tveganja, povezana z gradnjo kanala C0, in poudarile pomen zaščite podzemne vode, ključnega vira pitne vode za Ljubljano in okolico.
Janža, ki je zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, je pred komisijo poudaril, da so hidrogeologi že pred desetimi leti opozarjali na potencialne nevarnosti tega projekta, navaja MMC RTV SLO. Kot je dejal, črpališče Kleče zagotavlja več kot polovico pitne vode za oskrbo Ljubljane in bližnje okolice. “Zato bi se morali posegov na tem območju lotiti z zelo veliko previdnostjo,” je izpostavil. Onesnaženje podzemne vode bi imelo nepredvidljive in dolgotrajne posledice, saj vodonosnik ni le hranilnik vode, temveč tudi življenjski prostor za organizme, ki prispevajo h kakovosti vode.
Desetletje opozoril stroke
Hidrogeolog je spomnil, da je o projektu kanala C0 prvič slišal pred približno desetimi leti, ko je potekala razprava na mestnem svetu. Takrat so s kolegi iz Hidrološkega društva pripravili deklaracijo o zaščiti virov podzemne vode na območju Ljubljane. “Z njo smo želeli opozoriti širšo javnost na problematiko tega projekta, odločevalce pa na njegovo spornost,” je pojasnil. V deklaraciji so izpostavili, da je sklep Agencije za okolje, ki je v predhodnem postopku odločila, da kanal C0 ne predstavlja tveganja za vodonosnik, strokovno sporen. “Predvsem sporne se nam zdijo ugotovitve, da bo kanal C0 zmanjšal možnost onesnaženja vodonosnika in da ne predstavlja tveganja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo,” je povzel Janža.
Po poročanju MMC RTV Slovenija je Geološki zavod Slovenije za projekt izdelal tudi analizo tveganja in program zaščite podzemne vode v času gradnje. “Z natančno analizo smo ugotovili, da tveganja načrtovanega objekta presegajo sprejemljivo raven in da izvedba objekta v prvotno načrtovani obliki ni dopustna,” je poudaril hidrogeolog. Med predlaganimi rešitvami so bile površinska izvedba kanala, gradnja v galeriji ali uporaba dvojne cevitve, a projektant teh predlogov ni upošteval. Janža se je strinjal s predsednico komisije Anjo Bah Žibert (SDS), da je nenavadno, da je bila študija naročena šele po umestitvi projekta, saj ugotovitve bistveno vplivajo na stroške in izvedbo.
Ranljivost vodonosnika in potresna ogroženost
Posebno pozornost je Janža namenil ranljivosti vodonosnika med Brodom in Tacnom, kjer voda doteka v črpališči Šentvid in Kleče. “Med Brodom in Tacnom je najbolj ranljiv del vodonosnika, iz katerega voda doteka v črpališči Šentvid in Kleče, ki je najpomembnejše črpališče,” je dejal. Ker ta voda oskrbuje vsaj 300.000 ljudi, bi moral biti kanal povsem vodotesen, kar je po njegovem mnenju na tako dolgem odseku praktično nemogoče zagotoviti. “Problematične so izgube, ki se praktično ne zaznajo, na tako dolgem objektu, kot je kanal C0, bi jih bilo kar nekaj in njihov seštevek bi imel znaten vpliv na podzemno vodo,” je opozoril. Kot alternativo je predlagal čiščenje odpadnih voda bližje njihovemu izvoru.
Območje je poleg tega potresno ogroženo, kar še povečuje tveganja. Po Janževih besedah je bila izvedena študija, katere izsledki so vplivali na izbiro materialov, a v primeru potresa in poškodb kanala bi odpadna voda do vodnjakov Šentvida prispela v približno 40 dneh, do Kleč pa v 90 dneh. Po poročanju MMC RTV Slovenija je hidrogeolog izpostavil tudi, da odpadna voda iz kanalizacije vsebuje mešanico novodobnih onesnaževal. “Gre za mešanico različnih škodljivih snovi, ki jih do zdaj v vodonosniku nismo opažali oz. so bile v koncentracijah, ki so pod mejo detekcije,” je povedal. V primerjavi s kmetijstvom, kjer so izpusti nitratov predvidljivi, kanalizacija predstavlja novo, težko obvladljivo tveganje.
Novi zapleti na gradbišču
Napetosti okoli kanala C0 so se minuli teden še zaostrile, ko so na gradbišču v Stožicah izvajalci del brez soglasja lastnikov zemljišč poskušali položiti električni kabel. Po poročanju MMC RTV Slovenija je spor eskaliral do te mere, da so intervenirali policija in inšpektor mestne občine. Predsednica preiskovalne komisije Anja Bah Žibert je izrazila zaskrbljenost nad ravnanjem investitorja, Mestne občine Ljubljana, in opozorila na nadaljevanje domnevnih nepravilnosti. Lastniki zemljišč so zadevo prijavili inšpekciji, ki še preiskuje dogajanje.
Hidrogeolog Mitja Janža je ob koncu pričanja poudaril izjemno vrednost ljubljanskega vodonosnika, ki se obnavlja z padavinami in dotokom iz Save. “Po svojih značilnostih je izredno izdaten, saj je pod območjem mesta Ljubljane shranjena količina podzemne vode, ki štirikratno presega volumen Bohinjskega jezera,” je opisal. Njegove besede so jasen opomnik, da bi morala zaščita tega vira imeti prednost pred spornimi posegi, kot je gradnja kanala C0.
Portal24; Foto: Matija Sušnik