Slovenija 11. maja na referendum o dodatkih za umetnike
V Sloveniji bo 11. maja potekal zakonodajni referendum o zakonu, ki ureja dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Odločitev o razpisu referenduma so poslanci sprejeli na izredni seji Državnega zbora z 71 glasovi za in brez glasu proti. Zahtevo za referendum je vložila Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je zbrala 47.000 podpisov, poroča MM RTV SLO. Zakon, ki ga je Državni zbor po vetu Državnega sveta ponovno potrdil konec januarja letos, določa pravico do dodatka k pokojnini za umetnice in umetnike ter uvaja pogoje za njegovo priznanje. Vendar pa referendum sproža burne odzive tako v koaliciji kot v opoziciji, kjer se mnenja o njegovi upravičenosti in smiselnosti močno razhajajo.
Referendumsko vprašanje, ki bo postavljeno volivcem, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?« V SDS-u menijo, da zakon prinaša neupravičene privilegije peščici posameznikov in da bi morale biti pokojnine urejene celostno, ne pa z delnimi zakoni. Nasprotno pa v koaliciji, zlasti v Gibanju Svoboda in Levici, referendum vidijo kot zavajanje volivcev in napad na kulturo ter umetnike, zato napovedujejo njegov bojkot.
Bojkot referenduma kot politična strategija
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na seji Državnega zbora poudarila, da referendumsko vprašanje ni ustrezno oblikovano. Po njenem mnenju bi se moralo glasiti, ali se ljudje strinjajo, da se izjemne pokojnine še naprej podeljujejo po zakonu iz leta 1974. »Zakon iz leta 1974 ne predvideva nikakršnih meril za podeljevanje, medtem ko novi zakon ne uvaja novih dodatkov, uvaja pa transparentne, pravične in enakopravne kriterije za dodatek,« je dejala. Referendum je označila kot »referendum proti umetnikom, kulturi in Sloveniji« ter pozvala k njegovemu bojkotu. Podobno stališče je izrazil tudi premier Robert Golob, ki je za TV Slovenija dejal: »Zato ga bomo v Svobodi bojkotirali. Pozivam tudi vse volivke in volivce, da se referenduma ne udeležijo, ker je v resnici v škodo slovenskemu narodu.«
Po poročanju MMC RTV Slovenija so v koaliciji prepričani, da referendum služi predvsem predvolilnim ciljem SDS-a in ne reševanju dejanskih vprašanj. Med štiri ure in pol dolgo razpravo v Državnem zboru so koalicijski poslanci predlagateljem očitali laži in manipulacije pri zbiranju podpisov, referendum pa označili za del predvolilne kampanje. V Levici in Svobodi so jasni, da se ga ne nameravajo udeležiti, saj ga vidijo kot nepotrebno trošenje javnih sredstev, ocenjenih na 6,6 milijona evrov.
Opozicija vztraja pri referendumu
V opoziciji, zlasti v SDS-u in NSi-ju, pozive k bojkotu ostro kritizirajo. Prvopodpisani pod referendumsko pobudo, poslanec Andrej Hoivik, je v razpravi na matičnem odboru kot aroganco vlade označil, da je bil zakon sprejet pred celovito pokojninsko reformo. »Poziv, naj volivci ne opravijo državljanske pravice in dolžnosti, je v nasprotju s tem, kar narekuje ustava,« je dejal v izjavi za medije. Referendum po njegovem mnenju ni le glasovanje o dodatkih, temveč tudi »referendum proti aroganci Golobove vlade«.
Poslanka NSi-ja Iva Dimic je dodala, da je prav, da ljudje odločajo o tem, kako želijo imeti urejene zadeve v državi. »Zanimivo je, da koalicija, ki je pred tremi leti pozivala ljudi na volitve kot neko obliko demokracije, zdaj pravi, da jo bodo bojkotirali,« je poudarila in to označila za neprimerno. Po poročanju MMC RTV Slovenija v NSi-ju pričakujejo, da bodo volivci izkoristili to »najvišjo obliko demokracije« in se referenduma udeležili.
Predsednik SDS-a Janez Janša je referendum označil za vprašanje dostojanstva: »Ali smo Slovenci postali predpražnik, ob katerega si bo izbrana tako imenovana elita brisala noge?« Pozval je k visoki udeležbi, saj se po njegovih besedah ne bo odločalo le o dodatkih, temveč o politiki aktualne vlade.
Za uspeh referenduma mora biti po ustavnih spremembah iz leta 2013 dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da mora proti zakonu glasovati večina volivcev, ki oddajo veljavne glasove, hkrati pa mora proti glasovati vsaj petina vseh volilnih upravičencev, kar je v zadnjih letih znašalo približno 340.000 glasov. Končno število volilnih upravičencev bo pristojno ministrstvo ugotovilo osmi dan po glasovanju in ga posredovalo Državni volilni komisiji.
Portal24; Foto: Matija Sušnik/DZ