G7 bo razpravljal o 30-milijardnem posojilu Ukrajini
Na srečanju finančnih ministrov skupine G7, ki bo ta teden potekalo v Stresi v severni Italiji, bodo razpravljali o zakonitosti uporabe 270 milijard evrov zamrznjenega ruskega državnega premoženja za zavarovanje posojila v višini 30 milijard evrov Ukrajini. Predlog, ki ga zagovarjajo ZDA, predvideva, da bi zamrznjeno premoženje uporabili za financiranje obnove Ukrajine in zagotavljanje nujno potrebnega orožja.
Debata o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja traja že več kot leto dni. Zagovorniki popolnega zasega premoženja se soočajo z odporom guvernerjev centralnih bank in pomanjkanjem podpore znotraj skupine G7. Predlog za uporabo premoženja kot zavarovanja za posojilo je povzročil nesoglasja med ZDA in Nemčijo. Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je prejšnji teden izrazila pravne in ekonomske ugovore proti popolnemu zasegu sredstev.
Zaplemba premoženja lahko ogrozil mednarodni pravni red
Lagarde je opozorila, da bi premik od zamrznitve k zaplembi premoženja lahko ogrozil mednarodni pravni red, finančno stabilnost in načelo državne imunitete. Dejala je, da bi zaseg lahko spodkopal zaupanje v zahodne rezervne valute, kar bi lahko negativno vplivalo na države z velikimi presežki, kot so Kitajska in zalivske države.
Kljub tem pomislekom ZDA in Združeno kraljestvo vztrajata pri uporabi zamrznjenega premoženja za financiranje Ukrajine. Namesto majhnih zneskov, kot je 500 milijonov evrov letnih obresti, bi se z obrestmi, ustvarjenimi z večjimi zamrznjenimi sredstvi, lahko zagotovilo znatno večjo pomoč.
Belgija ima največ zamrznjenega ruskega državnega premoženja
Belgija, ki ima največ zamrznjenega ruskega državnega premoženja v vrednosti 191 milijard evrov, je že ustvarila 5 milijard evrov prihodkov od naložb iz teh sredstev. Belgijska vlada se je po posvetovanju z EU strinjala, da bo od naslednjega leta plačala več kot milijardo evrov davkov na te dobičke v skupni sklad G7 za Ukrajino. Letos je Belgija Ukrajini namenila 500 milijonov evrov dobička, preostanek pa obdržala za svoje rezerve in morebitna finančna tveganja.
Na varnostni konferenci Lennart Meri je Nigel Gould-Davies iz Inštituta za strateške študije opozoril, da je tveganje uporabe ruskega denarja manjše od tveganja, ki ga predstavlja pošiljanje orožja Ukrajini. Voditelji kampanje vztrajajo, da je mogoče zaseči premoženje v skladu z doktrino državnih protiukrepov. Trdijo, da bi rubež povzročil manj škode zaupanju v evro, kot se je zgodilo ob zamrznitvi sredstev leta 2022.
Olena Halushka, vodja Mednarodnega centra za ukrajinsko zmago, opozarja, da bodo gospodarske in varnostne posledice za Evropo veliko hujše, če bo Ukrajina izgubila vojno zaradi pomanjkanja sredstev. Zagovorniki uporabe ruskega premoženja menijo, da so pravni strokovnjaki že potrdili možnost zasega premoženja in odvzema državne imunitete.
[Vir: The Guardian]; Portal24; Foto: Wikimedia/Brinacor