Evropa si želi litij, Srbija pa protestira: Okoljski boj za prihodnost Srbije
Ta konec tedna se v Beogradu pričakujejo množični protesti, ki jih organizirajo zelene skupine zaradi načrtovanega odprtja največjega evropskega rudnika litija v dolini Jadar na zahodu Srbije. Razlog za proteste je skrb zaradi vpliva rudnika na okolje in lokalno prebivalstvo. Obetajo se tudi širše geopolitične posledice, saj si Evropa prizadeva zmanjšati svojo odvisnost od uvoza litija in drugih kritičnih surovin.
Načrte za odprtje rudnika vodi anglo-avstralski rudarski gigant Rio Tinto, ki je pred dvajsetimi leti odkril novo rudo, imenovano jadarit, bogato z litijem. Litij je ključna sestavina baterij za električna vozila, katerih povpraševanje vztrajno narašča, zlasti v Evropi. Delež električnih vozil v letni prodaji avtomobilov v Evropi dosega že 14,6 odstotkov. Zaradi tega se pričakuje, da bo tržna vrednost litijevega karbonata, ene izmed oblik litija, v prihodnjih letih še naprej rasla.
Protesti in nasprotovanje
Vendar pa projekt v Srbiji že od začetka spremljajo protesti in nasprotovanje. Januarja 2022 je srbska vlada zaradi močnih pritiskov javnosti umaknila soglasje k prostorskemu načrtu rudarskega projekta. Nasprotniki opozarjajo na drastične vplive na okolje, ki bi jih odprtje rudnika lahko imelo, vključno z degradacijo rodovitnih zemljišč v dolini Jadar in onesnaženjem vode.
Kljub umiku soglasja pa se je projekt letos ponovno oživil. Julija 2023 je srbsko vrhovno sodišče sprejelo odločitev, ki je vladi omogočila, da Rio Tintu ponovno izda licenco za raziskovanje in izkoriščanje litijevih nahajališč. Le nekaj dni kasneje je Evropska unija podpisala memorandum o soglasju s srbsko vlado za sodelovanje na področju trajnostnih surovin, vrednostnih verig baterij in proizvodnje električnih vozil. To partnerstvo je sprožilo val novih protestov, ki bodo vrhunec dosegli ta konec tedna.
Velik strateški pomen
Za Evropo ima pridobivanje litija iz domačih virov strateški pomen. Trenutno je največja proizvajalka litija na svetu Avstralija, sledita ji Čile in Kitajska. Evropa si želi zmanjšati svojo odvisnost od teh zunanjih dobaviteljev, zlasti v času naraščajočih geopolitičnih napetosti. Zato si prizadeva za povečanje lastne proizvodnje in recikliranja litija, kar je bilo tudi zapisano v nedavnem Zakonu o kritičnih surovinah (CRM).
Načrti za proizvodnjo litija v EU so se do sedaj soočali z ovirami, predvsem zaradi nasprotovanja lokalnih skupnosti in okoljevarstvenikov. Vendar pa je Srbija v tem kontekstu postala ključna igralka. Zaloge litija v Srbiji ocenjujejo na 1,2 milijona ton. Slednje pa je bistveno več od trenutnih zalog v Portugalski, ki je edina pomembnejša proizvajalka litija v Evropi.
Poleg Evrope tudi Kitajska krepi svojo prisotnost v regiji. Kitajska podjetja, kot sta Tianqi in Eve Power, vlagajo v proizvodne zmogljivosti v Evropi, z namenom približati svojo proizvodnjo evropskemu trgu. To jim omogoča, da se izognejo morebitnim carinam in drugim trgovinskim oviram, ki jih lahko EU uvede na uvoz kitajskih električnih vozil.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels