Zdravniške organizacije opozarjajo: Dolge čakalne dobe v zdravstvu zaradi pomanjkanja kadra in financiranja
[STA] – Na novinarski konferenci, ki so jo organizirale tri ključne zdravniške organizacije, so predstavniki izpostavili glavne vzroke za nesprejemljivo dolge čakalne dobe v slovenskem zdravstvenem sistemu. Med najpomembnejšimi dejavniki so pomanjkanje zdravnikov, predvsem družinskih, neustrezna organizacija zdravstvenega varstva ter pomanjkljivo financiranje zdravstvenih storitev. Poudarili so tudi, da so cene nekaterih zdravstvenih storitev prenizke, kar dodatno prispeva k težavam v sistemu.
Predsednik Slovenske medicinske akademije, Pavel Poredoš, je poudaril, da k dolgim čakalnim dobam pomembno prispeva tudi pomanjkanje medicinskih sester in družinskih zdravnikov, ki so preobremenjeni z vsakodnevnim delom. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Bojana Beović, je dodala, da zdravniki na primarni ravni pogosto nimajo dovolj časa za postavitev natančnih diagnoz, kar vodi do številnih nepotrebnih napotitev k specialistom. Po njenih besedah to dodatno povečuje obremenitev zdravstvenega sistema.
Kljub temu, da se je število zdravnikov v Sloveniji v zadnjih letih postopoma povečevalo, država še vedno zaostaja za evropskim povprečjem glede razmerja med zdravniki in številom prebivalcev. Med glavnimi razlogi za povečano potrebo po zdravnikih so podaljševanje življenjske dobe prebivalstva ter razvoj novih medicinskih postopkov, ki so na voljo bolnikom. Po ocenah Beovićeve v Sloveniji primanjkuje približno 1.300 zdravnikov, kar pomembno vpliva na podaljševanje čakalnih dob.
Finančne omejitve in posledice za paciente
Pavel Poredoš je izpostavil, da je obseg storitev, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), preširok glede na razpoložljiva finančna sredstva. Zaradi tega ZZZS razpisuje programe zdravstvenih storitev le v omejenem obsegu, prekomerne storitve pa so pogosto deležne negativnih označb. Po Poredoševih besedah ZZZS določa cene storitev na podlagi razpoložljivih sredstev in ne na osnovi realnih stroškov, kar vodi v to, da se nekatere zdravstvene ustanove izogibajo zdravljenju “dragih” pacientov. Ti pacienti nato pogosto po nepotrebnem pristanejo v terciarnih ustanovah, kar še dodatno podaljšuje čakalne dobe.
Rešitve za zmanjšanje čakalnih dob
Predstavniki zdravniških organizacij so opozorili, da so čakalne dobe nujno zlo, s katerim se soočajo vse zdravstvene ureditve po svetu. Vendar pa v Sloveniji postajajo problematične predvsem zaradi njihove dolgotrajnosti. Predstojnik interne klinike ljubljanskega kliničnega centra, Zlatko Fras, je izpostavil, da slovenski bolniki kljub čakalnim dobam hitreje dostopajo do bioloških zdravil kot v nekaterih drugih evropskih državah. Po drugi strani pa je opozoril, da v čakalnih vrstah pogosto čakajo tudi bolniki, ki določenih storitev sploh ne potrebujejo.
Poredoš je predlagal, da bi izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev z omogočanjem različnih oblik dela zdravnikov. Predlagal je, da zdravnikom, ki delujejo v javnem zdravstvu, omogočijo delo pri kateremkoli delodajalcu v prostem času, saj bi to povečalo razpoložljivost storitev. Po njegovem mnenju bi morali biti zdravniki v javnem sistemu ustrezno nagrajeni za dodatno delo ter imeti primerljive pogoje z zasebniki. Poredoš je tudi predlagal, da bi morali koncesionarji sodelovati pri zagotavljanju urgentne oskrbe bolnikov, kar bi še dodatno pripomoglo k reševanju problema dolgih čakalnih dob.