Zdravniki svarijo pred posledicami novele zakona o zdravstveni dejavnosti
Več kot 4000 slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov je podpisalo javno pismo, naslovljeno na poslance Državnega zbora (DZ), v katerem opozarjajo na resne posledice predlagane novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta naj bi razmejila javno in zasebno zdravstvo ter zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javnem sektorju, prepovedala sočasno delo pri t. i. čistih zasebnikih, poroča MMC RTV SLO. Predlog, o katerem bodo poslanci razpravljali v četrtek, predvideva, da bi zdravniki pod določenimi pogoji lahko pridobili soglasje za dodatno delo znotraj javne zdravstvene mreže, na primer pri drugem javnem zavodu ali koncesionarju. Vendar pa predlog srečuje močan odpor zdravniških organizacij, ki menijo, da bi lahko novela povzročila zmanjšanje števila zdravstvenih storitev in ogrozila delovanje sistema.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) Bojana Beović je v ponedeljek predstavila pismo, ki ga je podpisala skoraj polovica aktivnih zdravnikov in zobozdravnikov v državi. Kot je poudarila, je slovenski zdravstveni sistem močno odvisen od dodatnega dela zdravnikov pri drugih delodajalcih znotraj javnega sektorja.
“To delo vzdržuje številne specialistične ambulante po Sloveniji, pa tudi zagotavljanje 24-urne prisotnosti in dela zdravnika. Zdaj bodo nekatere te dejavnosti otežene,” je dejala Beović in dodala: “Na eni strani zato, ker bo moral matični delodajalec izpolnjevati programe, ki jih je sklenil z zavodom za zdravstveno zavarovanje. Torej bo posameznik odvisen od tega, kako bo potekala organizacija v tem zavodu in na kar seveda ne bo mogel vplivati. Obenem pa ne bo mogel zaradi tega, če program ne bo zaradi slabe organizacije dela izpolnjen, delati kje drugje, torej bo javni zdravstveni sistem prikrajšan za te njegove storitve.”
Pomanjkanje specialistov kot ključna grožnja
Po poročanju MMC RTV SLO zdravniki v pismu izpostavljajo, da novela posebej ogroža stroke, kjer je že zdaj primanjkuje specialistov, kot so dentalna medicina, dermatologija, plastična kirurgija in podobne. Beović je opozorila, da bi se zdravniki v teh primerih morali odločiti, ali bodo delali v javnem ali zasebnem sektorju, kar bi po njenem mnenju okrepilo zasebno zdravstvo na račun javnega. “Izkušnje iz držav nekdanjih republik Jugoslavije so prav take, da je ločitev okrepila v bistvu zasebni zdravstveni sistem. Zdravniki so pač nehali delati vsaj delno v javnem. Mislim, da smo dolžni opozoriti odločevalce o teh zelo verjetnih posledicah,” je poudarila.
Jeseni je ZZS izvedla anketo, ki je pokazala, da 40 odstotkov zdravnikov dela pri drugem javnem izvajalcu, približno 15 odstotkov pa jih je napovedalo, da bi ob sprejetju zakona zapustili svojega trenutnega delodajalca. “Lahko da je teh zdravnikov samo polovica od teh, ki so se izrekli v tej smeri. Ampak to lahko za posamezne stroke predstavlja zelo veliko težavo. Če si predstavljate, da gre za majhne oddelke z recimo desetimi zdravniki, če odideta zaradi tega dva, se lahko služba bistveno okrni,” je še dodala Beović.
Grožnja odhodov zdravnikov iz javnega sistema
Po poročanju MMC RTV SLO so zdravniki v pismu izpostavili konkreten primer: od 11 specialistov maksilofacialne kirurgije in devetih specialistov plastične kirurgije v ljubljanskem kliničnem centru jih polovica že zdaj napoveduje odhod iz javnega sektorja, če bo novela sprejeta. Podobno naj bi se dogajalo na dermatoloških oddelkih in v regijskih bolnišnicah, kjer nekateri oddelki zaradi pomanjkanja kadra že zdaj stojijo pred zaprtjem. “Na enem od večjih dermatoloških oddelkov je svoj odhod po sprejetju novele napovedalo vsaj šest specialistov, v eni izmed regijskih bolnišnic je ta oddelek že zdaj tik pred zaprtjem, saj imajo le še dva specialista za celotno ustanovo,” piše v pismu.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel na drugi strani vztraja, da je ureditev področja nujna. “Področja ne moremo pustiti neurejenega,” je dejala in poudarila, da novela skuša preprečiti nepravilnosti, kot so napotitve iz javnega v zasebni sektor. Predlog sicer predvideva prehodno obdobje, ki naj bi zdravnikom in direktorjem omogočilo prilagoditev, a zdravniške organizacije ostajajo skeptične, navaja MMC RTV SLO. Ministrica za zdaj še ni prejela opozoril direktorjev javnih zavodov o morebitnih odhodih zdravnikov, kar namerava preveriti na aprilskem sestanku.
Portal24; Foto: Pixabay/ tungnguyen0905