Zaskrbljujoče stanje slovenske letalske povezljivosti
Slovensko ministrstvo za infrastrukturo je pred kratkim opravilo analizo zračne povezanosti v Sloveniji, ki je pokazala, kako velik je ta problem. Dve študiji, ki sta ju predstavila Matej Eljon in ekonomist Jože P. Damijan, sta razkrili zaskrbljujoče stanje slovenske letalske povezljivosti.
Eljonove ugotovitve so poudarile, da je Slovenija po slabi zračni povezanosti v Evropi na drugem mestu za Belorusijo. Okrevanje števila potnikov po pandemiji COVID-19 je bilo v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami bistveno šibkejše. Regionalna letališča po Evropi so dosegla 89-odstotno stopnjo okrevanja. Ljubljansko letališče je doseglo le 43-odstotno stopnjo okrevanja pri neposrednih letih. Pri letih s prestopnim vozliščem je doseglo 55-odstotno stopnjo okrevanja. Stopnja okrevanja za premike letal v Ljubljani je bila 68-odstotna, medtem ko so primerljiva letališča v Evropi dosegla 100-odstotno stopnjo okrevanja. Te razlike so kazale na precejšen zaostanek slovenskih podatkovnih zbirk.
Eljon je tudi ocenil, da je približno 300 000 potnikov na leto preusmerjenih na sosednja letališča, kar ima pomembne gospodarske učinke. Damijan je poudaril gospodarski učinek slabe povezanosti in ocenil, da je izguba potnikov in propad Adrie Airways v analiziranem obdobju znašala približno 1,5 milijona potnikov. Skupni makroekonomski učinek naj bi znašal približno 260 milijonov evrov letno, dodatni negativni učinek na slovenski turizem pa 170 milijonov evrov. Kumulativni učinek v analiziranem obdobju je znašal približno 1,8 milijarde evrov.
Študije so predlagale različne rešitve za to vprašanje. Nekatere vključujejo obveznosti javne službe, subvencije za letalske prevoznike, ustanovitev državnega podjetja ali izvajanje javno-zasebnih partnerstev. Avtorji so se zavzeli za model letalskega prevoznika v državni lasti. Predlagali so zasebnega strateškega partnerja. Predlagali so najem treh manjših letal. Prav tako so predlagali vzpostavitev 11 zelo zaželenih prog. Predlagali so tudi 60 tedenskih povezav.
Ustanovitev javno-zasebnega partnerstva naj bi dosegla prag rentabilnosti v sedmem letu
Ustanovitev javno-zasebnega partnerstva naj bi dosegla prag rentabilnosti v sedmem letu, pri čemer naj bi partner na začetku prispeval vsaj 35 milijonov EUR. Uspeh novega podjetja bi bil odvisen od učinkovitega trženja, konkurenčnih cen vozovnic in najmanj 64-odstotne zasedenosti sedežev. Damijan je izjavil, da bi lahko bil model javno-zasebnega partnerstva za državo ugodnejši v primerjavi z letnim financiranjem prevoznikov.
Ministrica Alenka Bratušek je izrazila zadovoljstvo nad konkretnimi ocenami slabe letalske povezanosti in priznala pomembne negativne učinke na slovensko gospodarstvo. Poudarila je, da bo morala vlada za reševanje tega vprašanja izvesti kompleksen proces in obsežno usklajevanje. Bratuškova je izrazila upanje, da bo ministrstvo dobilo mandat za nadaljevanje potrebnih postopkov in zbiranje dodatnih argumentov.
Vlada preučuje analizo in priporočila za morebitno ustanovitev novega letalskega prevoznika. Obstaja možnost, da bo prevoznik v državni lasti ali prek javno-zasebnega partnerstva. To daje upanje za izboljšanje letalske povezljivosti v Sloveniji in zmanjšanje gospodarskih izgub. Cilj je izboljšati možnosti za letalske prevoze in odpraviti izzive, s katerimi se sooča trenutni položaj letalske povezljivosti v državi.
Slovenska vlada želi v prihodnje sprejeti odločne ukrepe na podlagi analiz in priporočil, ki jih prinašajo študije. Ustanovitev novega letalskega prevoznika, bodisi prek modela v državni lasti bodisi prek javno-zasebnega partnerstva, velja za obetavno pot za reševanje izzivov in izboljšanje priložnosti za letalske prevoze v Sloveniji.
Ministrica Bratušek je izrazila presenečenje nad napovedmi, po katerih naj bi morebitni domači letalski prevoznik deloval z izgubo. Pojasnila je, da če bi napovedi kazale na izgubo, podjetje ne bi obstajalo, saj Evropska komisija v takem primeru ne bi izdala dovoljenja. Čeprav bi lahko začetno poslovanje zaradi velikih stroškov prineslo negativne finančne rezultate, je Bratuškova verjela, da bi družba sčasoma lahko postala dobičkonosna na srednji do dolgi rok.
Fraport
Glede prodaje ljubljanskega letališča Fraportu je ministrica poudarila, da bi bilo stanje danes verjetno enako, tudi če bi letališče ostalo v domači lasti. Prodaja Adrie Airways nemškemu skladu 4K pa je bila po njenem mnenju velika napaka. Bratuškova je poudarila, da Adria Airways v prejšnjem obsegu poslovanja sicer ne bi mogla nadaljevati, vendar bi bilo mogoče ustanoviti novo, manjšo družbo in rešiti osnovno dejavnost.
Upamo, da bodo ob napredku vlade pri analizi in priporočilih sprejeti potrebni ukrepi za izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije in zmanjšanje gospodarske izgube, ki jo povzročajo trenutne razmere. Ustanovitev nove letalske družbe, podprta z dobro strukturiranim načrtom in učinkovitimi trženjskimi strategijami, lahko oživi letalski promet v državi in prispeva k njeni gospodarski rasti.
Bratuškova je zaključila z ugotovitvijo, da bo proces, ki je pred nami, zahteval od enega do dveh let trdega dela. Izrazila je upanje, da bo ministrstvo v naslednjih 14 dneh dobilo pooblastilo za nadaljevanje potrebnih postopkov in zbiranje dodatnih dokazov. Zavezanost vlade k reševanju vprašanja slabe letalske povezljivosti v Sloveniji je izražena. To kaže na odločenost, da sprosti potencial države. Cilj je ustvariti uspešnejšo prihodnost za njen letalski sektor.