Zaskrbljujoče: Slovenija z največjim padcem BDP v EU
V prvem četrtletju 2025 se je gospodarska slika v Evropski uniji in območju z evrom nekoliko izboljšala, a Slovenija je med članicami izstopala z največjim upadom bruto domačega proizvoda (BDP). Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je BDP v območju z evrom v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povečal za 0,3 odstotka, v celotni EU pa prav tako za 0,3 odstotka.
Slovenija je medtem beležila 0,8-odstotni padec BDP v primerjavi s četrtim četrtletjem 2024 in 0,7-odstotni upad v primerjavi s prvim četrtletjem lani, kar jo uvršča na dno lestvice med državami z razpoložljivimi podatki.
Rast v EU kljub negotovostim
Gospodarska rast v evrskem območju je bila v prvem četrtletju 2025 nekoliko nižja od prvotnih ocen, saj je Eurostat v začetku maja napovedoval 0,4-odstotno povečanje BDP. Kljub popravku podatkov navzdol ostaja rast pozitivna, kar kaže na okrevanje po obdobju stagnacije v drugi polovici lanskega leta.
V primerjavi s prvim četrtletjem 2024 se je BDP v območju z evrom povečal za 1,2 odstotka, v EU pa za 1,4 odstotka. Največjo rast so zabeležile Irska (+3,2 odstotka), Ciper (+1,3 odstotka) in Hrvaška (+0,9 odstotka). Po podatkih Eurostata so k rasti prispevala predvsem predhodna naročila blaga iz ZDA, preden so marca in aprila letos začele veljati nove carine.
V Sloveniji je negativni vpliv na BDP imel predvsem saldo menjave s tujino. Statistični urad Republike Slovenije (Surs) navaja, da se je izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 0,6 odstotka, uvoz pa za 0,9 odstotka. Končna potrošnja gospodinjstev je sicer zrasla za 0,9 odstotka, a to ni bilo dovolj za izravnavo drugih negativnih dejavnikov, kot je upad bruto investicij v osnovna sredstva za 0,6 odstotka.
Slovenija na repu evropske lestvice
Padec BDP v Sloveniji je presenetil analitike, saj je država v zadnjem četrtletju 2024 beležila 1,5-odstotno letno rast. Po podatkih Sursa je bila gospodarska aktivnost v prvem četrtletju 2025 šibkejša zaradi zmanjšanja izvoza storitev, ki so upadle za 7,1 odstotka, medtem ko se je izvoz blaga povečal za 1,1 odstotka.
Negativni trendi so se odrazili tudi v zaposlovanju, kjer je Surs zaznal upad, zlasti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Slovenija je tako edina država z večjim padcem BDP v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, saj je Portugalska, ki je prav tako beležila upad (-0,5 odstotka), na letni ravni še vedno dosegla rast.
Primerjava z drugimi gospodarstvi
Medtem ko Slovenija zaostaja, so večja evropska gospodarstva pokazala mešane rezultate. Nemčija je v prvem četrtletju 2025 dosegla 0,2-odstotno rast BDP, kar je izboljšanje po -0,2-odstotnem padcu v zadnjem četrtletju 2024. Francija je stagnirala, Italija pa je beležila skromno 0,3-odstotno rast.
Zunaj EU je ameriško gospodarstvo v istem obdobju upadlo za 0,1 odstotka, kar kaže na širše globalne izzive. Eurostat opozarja, da so podatki še predmet revizij, saj temeljijo na nepopolnih informacijah. Analitiki pričakujejo, da bo Evropska komisija v prihodnjih dneh objavila posodobljene napovedi za gospodarsko rast v letih 2025 in 2026, ki bodo dodatno osvetlile obete za evropsko gospodarstvo.
Če se negativni trend v Sloveniji kmalu ne obrne, državi grozi resna gospodarska stagnacija. Upad izvoza storitev, zmanjšanje zaposlenosti in pomanjkanje naložb v osnovna sredstva so alarmni signali, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Brez ciljanih spodbud za gospodarstvo, reform za povečanje konkurenčnosti in naložb v ključne sektorje, kot so predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, se lahko Slovenija znajde v dolgotrajni recesiji, ki bo ogrozila blaginjo prebivalstva in še dodatno zaostrila socialne napetosti.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend