Ukrajina si želi pravičnega miru: Zelenski bo predstavil načrt za konec vojne
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da se bo vojna med Ukrajino in Rusijo končala le z dialogom, a da mora biti Kijev v trdnem položaju, preden do tega dialoga pride. Obenem je napovedal, da bo predsedniku ZDA Joeju Bidnu in njegovim potencialnim naslednikom predstavil načrt za končanje vojne. Na tiskovni konferenci je Zelenski pojasnil, da je nedavni vdor ukrajinskih sil v rusko regijo Kursk del širšega načrta, ki vključuje tudi druge ukrepe na gospodarskem in diplomatskem področju.
Zelenski je poudaril, da je glavni cilj njegovega načrta prisiliti Rusijo, da konča vojno. “Želim si, da bi bil ta konec pravičen za Ukrajino,” je dejal. Čeprav ni podrobneje razkril naslednjih korakov, je izpostavil, da bo o načrtu razpravljal tudi z demokratsko podpredsednico ZDA Kamalo Harris ter z verjetnim republikanskim kandidatom za predsedniške volitve, Donaldom Trumpom.
Ukrajinski predsednik je tudi izrazil upanje, da bo septembra odpotoval v ZDA, kjer naj bi se udeležil generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku in se srečal z Bidnom. Njegove izjave nakazujejo, da vidi mednarodni vrh o miru kot ključno priložnost za pogovore, na katerih bi morala imeti tudi Rusija svoje predstavnike.
Kursk: Del širše strategije
Zelenski je razkril, da je vdor v rusko regijo Kursk, ki se je zgodil pred tremi tedni, del širše strategije, ki naj bi Rusijo prisilila k pogajanjem. Ukrajina je zdaj prevzela nadzor nad več kot 1200 kvadratnimi kilometri tega območja. Slednje predstavlja pomemben taktični uspeh. Ofenziva na Kursk naj bi zmanjšala število vlad po svetu, ki pozivajo Ukrajino, naj sklene kompromise z Rusijo in se v zameno za mir odpove delom svojega ozemlja.
Zelenski je na tiskovni konferenci poudaril, da kompromisi s Putinom niso možni, saj ruski predsednik vztraja, da mora vsak dogovor temeljiti na sprejetju “realnosti na terenu.” Slednje bi Rusiji omogočilo, da ohrani nadzor nad štirimi ukrajinskimi regijami in Krimom. Zelenski je kritiziral Putinovo prednostno zavzemanje ukrajinske zemlje pred obrambo ruskega ozemlja, kar se je pokazalo v bitki za Kursk. Ruske sile se medtem še naprej pomikajo naprej v vzhodni regiji Donecka.
Nadaljevanje domače proizvodnje orožja
Kijev se zanaša tudi na svojo vojaško industrijo. Zelenski je poudaril, da Ukrajina nadaljuje s proizvodnjo domačega orožja, vključno z balističnimi raketami. Omenjeno pa je ključnega pomena za obrambo države. Ukrajina je že izvedla prvi preizkus balistične rakete domače proizvodnje, kar kaže na njen napredek na tem področju.
Kljub temu pa ostaja izziv v obliki omejitev, ki jih postavljajo ZDA. Washington Ukrajini trenutno dopušča uporabo raket le na kratkih razdaljah. Slednje pomeni, da so ruski lansirniki raket preveč oddaljeni, da bi jih lahko učinkovito zadeli. Zaradi teh omejitev je Ukrajina znova pozvala svoje zahodne zaveznike, naj odpravijo omejitve glede uporabe orožja dolgega dosega za ciljanje tarč v Rusiji.
Ruski napadi in odziv Zahoda
Medtem pa Rusija ne popušča. Drugo noč zapored je izvedla intenziven zračni napad na Ukrajino, pri čemer je uporabila več kot 230 raket in brezpilotnih letal. To je bil največji napad od začetka obsežne vojne. Ti napadi so obnovili pozive Ukrajine Zahodu, naj Ukrajini omogoči uporabo orožja dolgega dosega proti ruskim ciljem globlje v ruski domovini.
Fabian Rene Hoffmann, doktorski raziskovalec na Univerzi v Oslu, je za Euronews poudaril, da mora Ukrajina sama ciljati na ruske lansirne rakete, da bi preprečila nadaljnje baražne zračne napade. Po njegovem mnenju bi morali zahodni zavezniki Ukrajini omogočiti uporabo orožja dolgega dosega. Našteto bi Ukrajini namreč omogočilo boljšo zaščito pred ruskimi napadi.
Ameriški Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je v tem kontekstu poudaril, da je v dosegu raket ATACMS, ki jih ZDA zagotavljajo Ukrajini, najmanj 250 vojaških in paravojaških objektov v Rusiji. Čeprav Ukrajini ni treba napasti vseh teh objektov, bi zadostovalo, da začne izvajati pritisk na rusko vojsko.
Dilema zahodnih zaveznikov
ZDA so do zdaj dovoljevale uporabo orožja le na kratkih razdaljah v Rusijo, vendar se vse bolj pojavljajo vprašanja, ali bi morale te omejitve ostati. Hoffmann opozarja, da je zdaj na odločevalcih, da pretehtajo tveganja: “Ali smo pripravljeni tvegati nepredstavljivo humanitarno katastrofo v Evropi, ali pa bomo dovolili Ukrajini uporabo teh zahodnih oborožitvenih sistemov proti ruskim ciljem globlje v Rusiji?“
Zdi se, da se bodo v prihodnjih mesecih odločali o ključnih vprašanjih, ki bodo oblikovala prihodnost ukrajinskega konflikta. Kljub temu pa Zelenski ostaja odločen, da bo Ukrajina vztrajala pri svojih zahtevah in ne bo sklepala kompromisov z Rusijo.
[Vir: Reuters, Euronews]; Portal24; Foto: Zajem zaslona