Vojna v Darfurju: Gorijo domovi, posilstva, trije milijoni izseljenih
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) preiskuje povečanje sovražnosti v sudanski regiji Darfur od sredine aprila. ICC preiskuje poročila o umorih, posilstvih in zločinih, ki prizadenejo otroke, je Združenim narodom v četrtek povedal glavni tožilec.
Redna vojska in paravojaške enote za hitro podporo (RSF) se za oblast borijo v prestolnici Kartumu in drugih območjih Sudana. Razseljenih je bilo več kot tri milijone ljudi, vključno z več kot 700.000, ki so zbežali v sosednje države.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je prejšnji teden dejal, da je Sudan, tretja največja afriška država po površini, na robu obsežne državljanske vojne. Vojna pa bi lahko destabilizirala širšo regijo.
“Urad lahko potrdi, da je začel preiskave incidentov, ki so se zgodili v okviru trenutnih sovražnosti,” je v poročilu Varnostnemu svetu ZN dejal urad tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karima Khana.
Poboji, zažiganje posilstva…
Tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča pozorno spremljajo poročila o izvensodnih pobojih, zažiganju domov in trgov ter plenjenju v Al Geneini v Zahodnem Darfurju. Tudi o ubijanju in razseljevanju civilistov v severnem Darfurju in na drugih lokacijah po vsem Darfurju.
Prav tako preiskujejo “obtožbe o spolnih zločinih in zločinih na podlagi spola, vključno z množičnimi posilstvi in domnevnimi poročili o nasilju nad otroki in prizadetih otrocih”.
V El Geneini so priče poročale o valovih napadov arabskih milic in RSF na nearabsko ljudstvo Masalito, največjo skupnost v mestu, zaradi česar je več deset tisoč ljudi zbežalo v bližnji Čad.
Čeprav ICC zaradi varnostnih razmer trenutno ne more delovati v Sudanu, namerava to storiti čim prej, piše v poročilu. V skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN iz leta 2005 je njena pristojnost omejena na regijo Darfur.
Mednarodno kazensko sodišče ima štiri odprte naloge za prijetje. Nalogi so povezani s prejšnjimi spopadi v Darfurju med letoma 2003 in 2008. Imajo tudi nalog proti nekdanjemu sudanskemu predsedniku Omarju al Baširju zaradi obtožb genocida.