EU želi globalno urejena pravila za umetno inteligenco
Evropska unija si prizadeva za vzpostavitev globalno usklajenih pravil za uporabo in razvoj umetne inteligence, ki je sposobna ustvarjati izvirne vsebine, kot so besedilo, videoposnetki in slike. Podpredsednica Komisije, Vera Jourova, je izrazila željo, da bi EU postala vodilna na svetu pri urejanju tega področja. Med razpravo s poslanci Evropskega parlamenta v Strasbourgu je Jourova poudarila, da nobena druga regija ni tako napredna pri razvoju celovitega in zavezujočega regulativnega okvira za učinkovito obravnavanje tveganj in priložnosti umetne inteligence.
Evropski parlament je že junija sprejel stališče glede pravil za uporabo in razvoj umetne inteligence. EU Parlament je pri tem posebej opozoril na tveganja, ki jih prinaša uporaba te tehnologije za človekove pravice v EU. Parlament, Svet EU in Komisija naj bi do konca leta uskladili svoja stališča v trialogu. Slednje bi lahko pripeljalo do uvedbe pravil za uporabo te tehnologije v EU, ki bi bile prva takšna pravila na svetu.
“Globalna konvergenca generativne umetne inteligence”
V razpravi z naslovom “Globalna konvergenca generativne umetne inteligence” je Jourova predstavila predlog EU o zakonu o umetni inteligenci kot evropski odgovor na reševanje tveganj in krepitev zaupanja državljanov v to tehnologijo. Predlagana pravila EU vključujejo določbe o preglednosti, ki zahtevajo, da morajo biti uporabniki obveščeni o tem, ali komunicirajo s chatbotom, računalniškimi programi za klepet, ali gledajo t.i. deepfake, ki je rezultat prepričljive računalniške manipulacije slike, videa ali zvoka.
Med različnimi sistemi generativne umetne inteligence je trenutno najbolj priljubljen “klepetalnik” ChatGPT. Slednji je od svojega lansiranja konec lanskega leta pridobil 100 milijonov uporabnikov.
Jourova je opozorila, da hitrost širjenja umetne inteligence zahteva, da EU ne odlaša s sprejetjem pravil za to tehnologijo. Bruselj že intenzivno sodeluje pri vzpostavitvi globalnega regulativnega okvira za umetno inteligenco v mednarodnih organizacijah, kot so OECD, skupine G7, Združeni narodi, Svet Evrope, ter pri dvostranskih pogovorih z ZDA, Japonsko in Južno Korejo.
Jourova je poudarila, da kljub razlikam obstaja vedno večja konvergenca med državami glede potrebe po ukrepanju in skupnih načelih. Načela, naj bi podpirala demokratične vrednote pri razvoju in uporabi umetne inteligence. Nedavno poročilo OECD je opozorilo, da generativna umetna inteligenca povečuje obstoječa tveganja in ustvarja nova. Predvsem nastajajo tveganja v zvezi s pristranskostjo, diskriminacijo in dezinformacijami.
Podpredsednica Komisije je poudarila, da ima EU edinstveno priložnost, da prispeva k globalnim prizadevanjem za zaupanja vredno umetno inteligenco prek zakona o umetni inteligenci. Zato je pozvala k čimprejšnjem zaključku trialoga o zakonu o umetni inteligenci. Pozvala je tudi k sprejetju ukrepov v EU in po svetu za spodbujanje zgodnjega sprejemanja načel zakona o umetni inteligenci.