Vlada pojasnjuje uvedbo solidarnostnih sobot in solidarnostnega prispevka
Slovenija je po uničujočih poplavah izkazala izjemno solidarnost in enotnost. Na dan solidarnosti, 14. avgusta, se je več deset tisoč prostovoljk in prostovoljcev odzvalo klicu na pomoč ljudem, ki so bili prizadeti v poplavah. V prvi fazi pomoči so prostovoljci opravili neprecenljivo delo.
Ker je škoda, ki jo je povzročila naravna nesreča, ocenjena v milijardah evrov, je vlada z gospodarstveniki in opozicijo razpravljala o uvedbi dodatnih ukrepov za financiranje obnove. Po ocenah naj bi bilo za obnovo potrebno od 6 do 7 milijard evrov. Neposredna škoda pa je ocenjena na 4,7 milijarde evrov. Vlada je že zagotovila 2 milijardi evropskih sredstev. Prav tako vlada načrtuje prerazporeditev integralnih proračunskih sredstev v višini približno 1,1 milijarde evrov.
Državni zbor je potrdil interventni zakon, ki med drugim vključuje uvedbo prostovoljnih solidarnostnih delovnih sobot. To pomeni, da lahko delodajalci določijo eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Delavci pa se bodo odpovedali svoji neto plači za ta dneva, medtem ko bodo delodajalci prispevali enak znesek. Če se delo pri delodajalcu izvaja tudi ob sobotah, se lahko kot solidarnostna delovna sobota šteje tudi kak drug dan.
Kdo bo plačal solidarnostni prispevek?
Solidarnostni prispevek bodo plačali samo tisti, ki se ne bodo odločili za delo na solidarnostni delovni soboti. Prvič bo davek odmerjen in plačan leta 2024, naslednji pa leto zatem, 2025. Skupno pričakovani prihodki iz naslova solidarnostnega prispevka v prvem letu znašajo okoli 156 milijonov evrov. Vlada je vključila tudi varovalke za osebe z najnižjimi dohodki, ki bodo oproščene plačila solidarnostnega prispevka.
Poudarjajo, da se moramo zavedati različnih stopenj škode, ki so jo ljudje doživeli, in da je trenutni cilj pomagati vsem za vzpostavitev normalnega vsakodnevnega življenja. Financiranje druge faze obnove, ki bo usmerjena v odpravo večjih škod, bo zagotovljeno s solidarnostnim prispevkom. Postopek odmere tega prispevka je bil zasnovan, da bo čim bolj enostaven in povezan s sedanjimi administrativnimi postopki, kar bo zmanjšalo stroške.
Vlada ocenjuje, da odmera solidarnostnega prispevka zaradi relativno nizkih zneskov ne bo ogrozila položaja prizadetih v poplavah. Že zdaj lahko prizadeti prejmejo hitro pomoč prek humanitarnih organizacij, ki znaša od 500 do 3.000 evrov, in so upravičeni do izredne denarne solidarne pomoči, odvisno od svojega statusa. Ključna načela vseh ukrepov po poplavah ostajata solidarnost in transparentnost.