Trgovanje med EU in Rusijo na najnižji točki od začetka vojne
Po najnovejših podatkih statističnega urada EU Eurostat je trgovina med Evropsko unijo (EU) in Rusijo dosegla najnižjo raven od začetka ukrajinske vojne. Ruski delež v uvozu in izvozu EU se je zmanjšal na manj kot dva odstotka.
Podatki kažejo, da se je od februarja 2022, ko je izbruhnila ukrajinska vojna, trgovina EU z Rusijo dramatično zmanjšala. Na začetku konflikta je 9,6 odstotka uvoza EU prihajalo iz Rusije. Omenjena številka pa se je junija 2023 znižala na le 1,7 odstotka. Delež izvoza EU v Rusijo se je v istem obdobju zmanjšal s 3,8 odstotka na 1,4 odstotka.
Statistični podatki kažejo, da so trgovinske sankcije EU dosegle svoj cilj in močno omejujejo pretok blaga med obema stranema. Evropska komisija je navedla, da so vrednost sankcij EU od začetka vojne znašale 43,9 milijarde evrov izvoženega blaga in 91,2 milijarde evrov uvoženega blaga.
Na začetku invazije je trgovinski primanjkljaj EU v odnosu do Rusije začasno narasel. Cene energije so takrat dosegle vrhunec. Marca 2022 je vrednost uvoza EU iz Rusije presegla izvoz za 18,5 milijarde EUR. Junija 2023 se je ta številka zmanjšala na zgolj 0,4 milijarde evrov. To je nekoliko več od najnižje dosežene vrednosti 0,1 evra marca istega leta.
Upad uvoza je posledica prizadevanj EU, da bi se zmanjšala odvisnost od ruskih energetskih virov. Trgovinski primanjkljaj za energente se je zmanjšal s 40,4 milijarde EUR v drugem četrtletju 2022 na samo 5,7 milijarde EUR v drugem četrtletju 2023. Uvoz fosilnih goriv, kot so premog, zemeljski plin in nafta, iz Rusije se je močno zmanjšal.
EU uspešno zmanjšala svoj delež uvoza zemeljskega plina iz Rusije
Tiskovni predstavnik Evropske komisije je povedal, da se je EU uspešno zmanjšala svoj delež uvoza zemeljskega plina iz Rusije s 24 odstotki leta 2022 na samo 15 odstotkov v prvi polovici leta 2023.
Poročilo organizacije Global Witness pa je v sredo razkrilo, da se je količina utekočinjenega zemeljskega plina, uvoženega v EU iz Rusije med januarjem in julijem 2023, povečala za 39,5 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021. Podatek nakazuje, da se EU še vedno delno zanaša na Rusijo kot vir alternativnega plina.
Hkrati je EU olajšala izvoz ukrajinskih proizvodov, vključno s dragocenim žitom, ki je ključno za svetovno proizvodnjo hrane, iz države, ki jo prizadela vojna. To je omogočila prek tako imenovanih pasov solidarnosti. Rusija je namreč blokirala črnomorska pristanišča Ukrajine. Pobuda je temeljila na posebnem trgovinskem režimu, ki je izvzel širok spekter ukrajinskega izvoza iz carin in dajatev.
Med majem 2022 in koncem julija 2023 so Solidarnostne poti EU omogočile premik 88 milijonov ton blaga v vrednosti 35 milijard evrov iz Ukrajine, vključno s skoraj 49 milijoni ton kmetijskih proizvodov, kot je žito. Kljub temu pa je ta poteza povzročila prenasičenost zalog žita v tako imenovanih prvih državah EU, ki mejijo na Ukrajino – Poljska, Madžarska, Slovaška in Romunija. To je privedlo do padca cen in zmanjšanja dobička lokalnih kmetov. Prepoved prodaje ukrajinskih žit v teh državah naj bi se iztekla 15. septembra.