Vlada je potrdila tehnični rebalans, načrtovani primanjkljaj se znižuje
Vlada je potrdila t. i. tehnični rebalans. Rebalans je po reorganizaciji vlade pripravilo Ministrstvo za finance, z rebalansom se znižuje tudi načrtovani primanjkljaj za 376 milijonov evrov.
“Ker je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov mogoče zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt, smo pripravili t. i. tehnični rebalans proračuna. Ob tem me veseli, da smo načrtovani primanjkljaj znižali za 376 milijonov evrov, na približno 2,9 milijarde evrov oz. približno 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda,” je po seji vlade dejal Klemen Boštjančič.
Minister pojasnil, se na vladi zavedajo, da bodo prihodnje leto znova začela veljati fiskalna pravila, “zato moramo javne finance upravljati preudarno, čemur sledimo tudi z nižjim načrtovanim primanjkljajem”.
Pri pripravi rebalansa so upoštevali posodobljena makroekonomska izhodišča iz spomladanske gospodarske napovedi UMAR-ja za leto 2023 in proračunsko realizacijo v prvih treh mesecih letošnjega leta, so pojasnii na Ministrstvu za finance.
“Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 odstotka oz. 233 milijonov evrov, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem od dohodnine, kar je predvsem posledica zvišanja povprečnine po dogovoru z občinami, davka od dogodkov pravnih oseb in zaradi padca prihodkov proračuna Evropske unije.”
Gre za dinamiko prihodkov
Minister Boštjančič je pri tem poudaril, da gre zgolj za spremembo dinamike prihodkov iz obeh evropskih perspektiv (2014–2020 in 2021–2027), ne pa za izgubo sredstev.
“Načrtovani odhodki pa so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 odstotka oz. 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo,” je še pojasnil finančni minister. Dodal je, da so bile ob jesenski pripravi proračuna razmere na trgu energentov “bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi, zato smo sredstva za ta namen ustrezno prilagodili”.
Znižanje načrtovanih izdatkov omogoča tudi zmanjšanje potreb po financiranju ukrepov, povezanih s covidom-19, in črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvira 2021–2027, ki je počasnejše od načrtov.
Zaradi nemotenega izvrševanja proračuna so na vladi sprejeli tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Spremembe se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, “kar bo ne glede na morebitne zamike pri doseganju mejnikov, omogočalo učinkovito črpanje sredstev mehanizma”.
“Novela določa tudi obseg dopustnega zadolževanja države za letošnje leto, in sicer se to z dosedanjih približno pet milijard evrov znižuje na približno 4,2 milijarde evrov,” je dejal minister Boštjančič.
vir Foto: Pixabay