Ursula von der Leyen napovedala kandidaturo za drugi mandat na čelu Evropske komisije

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na srečanju nemške Krščansko-demokratske unije (CDU) v Berlinu potrdila, da namerava voditi izvršno vejo Evropske unije še naslednjih pet let, poroča tiskovna agencija DPA. S tem je končala tedne špekulacij v Bruslju o njeni politični prihodnosti, ki je bila med drugim povezana tudi z možnostmi v Natu.

Njena nominacija za predsednico Komisije bo predvidoma potrjena na letnem kongresu Evropske ljudske stranke (EPP), ki bo potekal v začetku marca. EPP, desnosredinska politična skupina, je za oddajo kandidatur postavila rok do 21. februarja. Von der Leyen, ki je svojo kandidaturo že uradno napovedala, se tako postavlja na čelo kandidatov, še preden so se uradno začele predvolilne kampanje za Evropski parlament.

Kot prva med kandidati uživa prednost. Pričakuje se namreč, da bo EPP na prihajajočih volitvah prejela največji delež sedežev. Predsednik Komisije je sicer izbran po presoji voditeljev EU, pri čemer imajo rezultati evropskih volitev ključno vlogo in običajno dajejo prednost vodilni stranki.

Von der Leyen, ki je znana kot učinkovita govornica in pogajalka ter ima tesne vezi z mnogimi evropskimi voditelji. Podporo uživa tako znotraj kot zunaj svoje politične skupine. Med njenimi podporniki so tudi voditelji, kot sta Finec Petteri Orpo in Šved Ulf Kristersson in celo Italijanka Giorgia Meloni.

Viktor Orban

Kandidaturo za njen drugi mandat so pripravljeni tudi nekateri progresivni politiki, kot je Španec Pedro Sánchez. Edini močni nasprotnik njene kandidature trenutno ostaja madžarski premier Viktor Orbán, ki je zaradi demokratičnega nazadovanja Madžarske pod budnim očesom Evropske komisije.

Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je zamrznila milijarde evrov sredstev za kohezijo in okrevanje, namenjenih Madžarski, zaradi pomanjkljivosti v pravni državi. Prav tako je sprožila več postopkov za ugotavljanje kršitev z namenom uskladiti državo z zakonodajo EU. Omenjeni ukrep je bil nedavno usmerjen v kontroverzni “zakon o suverenosti”. Slednji je je bil predmet postopka, sproženega v začetku meseca.

V odgovor na to je madžarski premier Viktor Orbán okrepil napade na von der Leyenovo in njeno ekipo, zmanjšal njen položaj na “plačano uslužbenko” voditeljev EU in jo celo javno kritiziral s plakati, ki so prikazovali njen obraz v okviru nacionalnega posvetovanja proti EU z napisom “Ne plešemo na melodijo, ki jo žvižgajo!”.

Potrebna je kvalificirana veličina

Kljub Orbánovim napadom je postopek imenovanja predsednika Komisije takšen, da je potrebna kvalificirana večina v Evropskem svetu. Orbánu pa slednje teoretično preprečuje, da bi sam blokiral drugi mandat von der Leyenove, če bi jo podprli drugi voditelji. Predlog nato preide v Evropski parlament, kjer je za potrditev potrebna absolutna večina. To bi lahko predstavljalo izziv za von der Leyenovo. Leta 2019 je namreč prejela tesno večino glasov, kar kaže na delitev mnenj med poslanci.

V nasprotju z letom 2019, ko von der Leyen ni kandidirala kot vodilna kandidatka EPP in je bila izbrana po predlogu francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je njen profil od takrat močno narasel. Njeno vodenje, zlasti po ruski invaziji na Ukrajino, je privedlo do brezprecedensnih sankcij proti Rusiji, načrtov za zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv in začetka pristopnih pogajanj s Kijevom, kar ji je prineslo mednarodno priznanje in dva zaporedna naslova najmočnejše ženske leta po izboru revije Forbes.

Zelena politika

Zelena politika predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je v zadnjih mesecih postala tarča kritik znotraj njene lastne konservativne politične družine, Evropske ljudske stranke (EPP), ki želi upočasniti izvajanje zelenega dogovora. EPP trdi, da je potrebno zmanjšati birokratsko breme za industrijo in kmetijstvo. Protesti kmetov, ki so januarja izbruhnili po več evropskih državah, so to antagonistično stališče EPP še dodatno okrepil. Von der Leyen so prisilili, da prilagodi svoj pristop. “Samo če bodo naši kmetje lahko živeli od zemlje, bodo vlagali v prihodnost. In le če bomo skupaj dosegli naše podnebne in okoljske cilje, bodo kmetje lahko še naprej preživljali,” je nedavno izjavila von der Leyenova. Dodala je, da bi morali kmetom bolj zaupati.

Nenehni pritiski

Von der Leyen se sooča tudi z nenehnim pritiskom, da bi popolnoma sprejela desni premik svoje politične družine. Slednje pa bi lahko ogrozilo podpore, ki jo je deležna med socialisti, zelenimi in liberalci. Ti so zaskrbljeni, da EPP prevzema retoriko skrajne desnice. Kljub temu se zdi, da bodo v prihajajočem volilnem ciklu prevladovale teme, ki so bolj naklonjene konservativcem, kot so nasprotovanje okoljskim politikam, problematika nedovoljenih migracij, kriza življenjskih stroškov in vprašanja izgube konkurenčnosti. Nekatere študije kažejo, da so številni volivci še vedno zelo zaskrbljeni zaradi podnebne krize in naravnih nesreč.

Ursula von der Leyen, rojena leta 1958, je hči enega prvih evropskih javnih uslužbencev. Svoja zgodnja leta je preživela v Bruslju, preden se je preselila na Spodnjo Saško. Po izobrazbi je zdravnica in se je CDU pridružila leta 1990. Bila je ministrica v vseh vladah nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel. Zadnji resor, ki ga je vodila von der Leyen, pa je bil obrambni. V tem obdobju se je soočila s škandalom zaradi nepravilnosti pri sklepanju pogodb s svetovalci. Na družbenih omrežjih se von der Leyen opisuje kot “Evropejka po srcu”.

[Vir: Euronews]; Foto: Wikimedia/Dati Bendo; Portal24