Umetna inteligenca: Med podnebnim potencialom in energetskimi izzivi
Umetna inteligenca (AI) hitro spreminja naš svet, od načina, kako nakupujemo, do tega, kako raziskujemo znanost in se spopadamo s podnebnimi izzivi. Vendar pa njena hitra rast prinaša tudi vprašanja o energetski vzdržnosti. Kot poroča Euronews, Mednarodna agencija za energijo (IEA) napoveduje, da se bo povpraševanje po električni energiji podatkovnih centrov, ki so hrbtenica sistemov AI, do leta 2030 povečalo na približno 945 teravatnih ur. To je več kot celotna poraba električne energije na Japonskem, kar nakazuje ogromen vpliv te tehnologije na globalno energetsko pokrajino.
AI se vse pogosteje uporablja kot orodje za reševanje zapletenih problemov, tudi na področju podnebnih sprememb. Na britanski univerzi Cambridge raziskovalci izkoriščajo AI za vse, od podnebnega modeliranja do načrtovanja rabe zemljišč, pri čemer jo vidijo kot transformativno orodje za zaščito narave. Podobno so raziskovalci na univerzi Oxford razvili AI-orodje, ki obljublja večjo preglednost pri okoljskem ravnanju korporacij. Tudi tehnološki velikan Google je prepoznal potencial AI in razvil orodja za krepitev odpornosti na podnebne spremembe, kar dodatno potrjuje vsestranskost te tehnologije.
Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki o okoljskih stroških AI. Poročilo IEA, kot navaja Euronews, opozarja, da podatkovni centri, ki poganjajo AI, že zdaj močno povečujejo povpraševanje po električni energiji, pri čemer naj bi se njihova poraba v naslednjih petih letih podvojila. Vendar poročilo hkrati poudarja, da bi AI lahko zmanjšala emisije na drugih področjih, če bi bila pravilno uporabljena, kar odpira razpravo o njenem neto vplivu na okolje.
Kolosalna energetska žeja AI
Eden največjih izzivov, povezanih z AI, je njena ogromna poraba energije. Trening velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, zahteva tisoče strežnikov, ki delujejo v podatkovnih centrih. Ti centri, razpršeni po vsem svetu, porabijo ogromne količine električne energije. ZDA vodijo s približno 40 odstotki svetovnih podatkovnih centrov, sledijo pa jim države, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Nizozemska. Nekateri centri, osredotočeni na AI, porabijo toliko energije kot dva milijona gospodinjstev, kar ponazarja njihovo energetsko intenzivnost.
Raziskava, objavljena v Journal of Machine Learning, razkriva, da je usposabljanje modela ChatGPT porabilo 1.287 megavatnih ur električne energije, kar ustreza emisijam 80 letov na kratke razdalje v Evropi. Kot pojasnjuje Noman Bashir z MIT, generativna AI porabi sedem- do osemkrat več energije kot običajne računalniške obremenitve. Čeprav je zagon programske opreme manj energetsko intenziven, se poraba hitro kopiči, saj ChatGPT zdaj obdeluje več kot milijardo poizvedb na dan. Euronews poroča, da vsaka poizvedba porabi približno 2,9 vatnih ur, kar je desetkrat več kot standardno iskanje na Googlu.
Spreminjajoča se narava AI dodatno zapleta sliko. Medtem ko so trenutne interakcije večinoma besedilne, se razvijajo aplikacije za video, slike in zvok, ki bodo verjetno še bolj energetsko požrešne. Elsa A. Olivetti z MIT opozarja, da vpliv AI presega zgolj porabo električne energije, saj ima širše sistemske posledice, ki jih je treba skrbno pretehtati.
Lahko AI izravna svoje emisije?
Kljub skrbi, da bi AI lahko poslabšala podnebne spremembe, IEA meni, da so te bojazni nekoliko precenjene. Kot navaja Euronews, podatkovni centri trenutno prispevajo približno 1,5 odstotka globalnih emisij, povezanih z energijo, in tudi ob predvideni rasti naj ne bi presegli tega deleža. IEA poudarja, da bi široka uporaba AI lahko povečala učinkovitost v različnih sektorjih, od industrije do znanstvenih raziskav, in tako zmanjšala emisije drugje. Ocenjujejo, da bi AI-rešitve lahko do leta 2035 zmanjšale emisije za do 5 odstotkov, kar bi lahko izravnalo povečanje emisij zaradi podatkovnih centrov.
Poročilo Energy Intelligence, prav tako omenjeno na Euronews, napoveduje podvojitev povpraševanja po energiji, a hkrati vidi AI kot ključno orodje za prehod na čisto energijo. Pametnejše upravljanje omrežij, nižji stroški nizkoogljičnih tehnologij in boljša integracija obnovljivih virov so le nekatere od prednosti, ki jih AI lahko prinese. Napredek v učinkovitosti procesorjev in optimizaciji algoritmov bi prav tako lahko omejil energetske zahteve AI v prihodnje.
Vendar IEA opozarja, da te koristi niso samoumevne. Brez osredotočenih politik in naložb bi lahko potencial AI ostal neizkoriščen. Optimizacija energetskih omrežij in povečanje deleža obnovljivih virov v oskrbi podatkovnih centrov sta ključna koraka. Podjetja, kot je Amazon, že napredujejo – več kot 90 odstotkov njihovih podatkovnih centrov poganja obnovljiva energija. Tudi Digitalna resničnost v Evropi pokriva svoje potrebe po energiji z obnovljivimi viri, a izzivi, kot je prekinjenost teh virov, ostajajo.
Vloga ZDA in globalni izzivi
ZDA, ki gostijo največ podatkovnih centrov, bodo v prihodnje nosile največji delež energetskega bremena AI. IEA napoveduje, da bo do konca desetletja poraba energije podatkovnih centrov presegla porabo drugih energetsko intenzivnih sektorjev, kot je proizvodnja aluminija ali kemikalij. Trenutno so ti centri močno odvisni od fosilnih goriv, zlasti zemeljskega plina, kar dodatno zapleta prizadevanja za zmanjšanje emisij.
Euronews poroča o načrtih v Louisiani, kjer Meta gradi nov podatkovni center, ki ga bo oskrbovala plinska elektrarna. Politične odločitve, kot je nedavna izvršna odredba predsednika Donalda Trumpa, ki spodbuja uporabo premoga za podatkovne centre, nakazujejo, da se ZDA morda ne bodo hitro premaknile k čistejšim virom energije. To postavlja vprašanje, ali bo AI uporabljena za iskanje novih fosilnih goriv ali za optimizacijo obnovljivih virov, kot je upravljanje omrežij ali odkrivanje uhajanja metana.
Poročilo IEA poudarja, da je doseganje ravnovesja med emisijami AI in njenimi koristmi odvisno od usklajenih globalnih prizadevanj. Brez jasnih politik in naložb v nizkoogljično infrastrukturo bi lahko AI prispevala k podnebnim izzivom, namesto da bi jih reševala. Kljub optimističnim napovedim o zmanjšanju emisij ostaja dejstvo, da ogljikov dioksid, ki ga AI ustvari danes, v ozračju ostane stoletja, kar zahteva premišljeno strategijo za njeno prihodnjo uporabo.