Ukrajina napoveduje konec tranzita ruskega plina čez svoje ozemlje
Volodimir Zelenski je napovedal, da Ukrajina po koncu letošnjega leta ne bo več dovolila tranzita ruskega plina čez svoje ozemlje. Odločitev, ki jo je ukrajinski predsednik razglasil po srečanju z voditelji Evropske unije v Bruslju, kot navaja Euronews, predstavlja pomemben prelom v energetski politiki regije in odziv na rusko agresijo. Prepoved bo veljala za vse tokove plina, ki prihajajo iz Rusije, ne glede na morebitno preimenovanje ali drugo prikrivanje izvora.
Zelenski je v izjavi poudaril, da želi Ukrajina preprečiti situacijo, kjer bi se ruski plin prodajal Evropi pod krinko, da je proizveden v Azerbajdžanu. “Ne bomo podaljšali tranzita ruskega plina. Ne bomo jim dovolili, da bi zaslužili dodatne milijarde na naši krvi,” je dejal. Dodal je, da takšno trgovanje vodi k odvisnosti od Rusije, kar je del njene širše geopolitične strategije.
Ukrajinski predsednik je opozoril tudi na sheme, kjer bi Rusija dobavljala plin z oznako “azerbajdžanski plin,” medtem ko bi Azerbajdžan kupoval ruski plin za lastne potrebe. Takšna dogovorjena izmenjava, ki bi potekala po isti infrastrukturi, bi po mnenju Zelenskega omogočala Rusiji nadaljnje pridobivanje prihodkov, ki se uporabljajo za financiranje vojne proti Ukrajini.
Pritiski na Slovaško in druge države
Odločitev Ukrajine je naletela na mešane odzive, pri čemer je bila še posebej kritična Slovaška. Ta država, ki je močno odvisna od ruskega plina, letno uvozi tri milijarde kubičnih metrov tega energenta, kar pokrije večino domačega povpraševanja. Slovaški premier Robert Fico je opozoril, da bi izguba oskrbe z vzhoda prinesla dodatne stroške, ki bi znašali vsaj 150 milijonov evrov letno.
Slovaška trenutno vodi diplomatska prizadevanja za ohranitev energetskih tokov, a se hkrati ozira po alternativah. Ena od možnosti je uvoz plina iz Azerbajdžana, vendar je ta rešitev sporna zaradi slabega stanja človekovih pravic v tej državi. Poleg tega bi logistične težave in politične ovire otežile uresničitev te alternative v kratkem času.
Zaustavitev tranzita: širši vplivi na EU
Zaustavitev tranzita ruskega plina prek Ukrajine bi lahko močno vplivala tudi na Avstrijo in Madžarsko. Avstrijsko komunalno podjetje OMV je pred kratkim že prekinilo dolgoročno pogodbo z Gazpromom zaradi nezanesljivosti dobav. Kancler Karl Nehammer je potezo Rusije označil za “izsiljevanje.” Madžarska, ki je prav tako odvisna od ruskega plina, bi se lahko znašla v podobnih težavah.
Ruski energetski sektor se sicer že sooča z upadom izvoza plina po cevovodih v Evropsko unijo od začetka obsežne invazije na Ukrajino. Kljub temu pa sankcije na dobavo ruskega plina še niso bile uvedene, kar Rusiji omogoča ohranjanje dela prihodkov.
Možne izjeme in dolgoročne posledice
Zelenski je sicer odprl možnost izjeme, ki bi omogočila tranzit ruskega plina, če bi evropski kupci pristali, da ne bodo plačali Rusiji do konca vojne. Vendar pa bi takšen dogovor najverjetneje povzročil kršitev pogodbe z Gazpromom in s tem zaustavitev dobav. “O tem bomo razmislili,” je dejal Zelenski. Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne bo dovolila, da bi Rusija s tem zaslužila dodatne milijarde za financiranje vojne.
Finančne izgube zaradi ukinitve tranzita bo tako tudi Ukrajina. Po ocenah inštituta Bruegel te znašajo približno 0,5 odstotka ukrajinskega BDP. Kljub temu Zelenski meni, da je pomembnejše preprečiti nadaljnje človeške žrtve. “Med vojno je nekoliko sramotno govoriti o denarju, ker izgubljamo ljudi,” je dejal.