Kanada kot 51. država? Trumpova izjava in Trudeaujev izziv

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je s svojimi izjavami znova sprožil val polemik, tokrat na račun Kanade. Na svoji platformi Truth Social je podal drzno, a ironično pripombo, da bi bila Kanada kot 51. zvezna država “odlična ideja”, navaja Euronews. Ta izjava prihaja v času, ko se kanadski premier Justin Trudeau sooča z notranjimi političnimi pretresi, vključno z odstopom finančne ministrice Chrystie Freeland.

Trumpova šala o Kanadi kot 51. zvezni državi ZDA je pritegnila veliko pozornosti. V svoji objavi na Truth Social je zapisal: “Mnogi Kanadčani želijo, da bi Kanada postala 51. država. Ogromno bi prihranili pri davkih in vojaški zaščiti. Mislim, da je to odlična ideja. 51. država!!!” Podobno izjavo je podal tudi na večerji v svojem letovišču Mar-a-Lago, kjer je občinstvo na to reagiralo z glasnim smehom.

Nedavna Legerjeva anketa kaže, da bi 13 odstotkov Kanadčanov podprlo idejo o združitvi z ZDA. Čeprav gre za majhen odstotek, Trumpove besede nakazujejo, kako resno jemlje svojo vizijo o reformi trgovinskih in migracijskih politik med državama. Po poročanju Fox News je Trump predlagal, da bi tovrstna združitev rešila težave s trgovino s fentanilom in zmanjšala nezakonite migracije, ki vplivajo na južno mejo ZDA.

Notranje politične težave v Kanadi

Medtem ko se Trump ukvarja z idejami o širjenju ameriškega vpliva, se Trudeau sooča z notranjimi političnimi izzivi. Kanadska finančna ministrica Chrystia Freeland, dolgoletna zaveznica Trudeauja, je nepričakovano odstopila. Kot razlog je navedla “nepremostljive razlike” glede fiskalne politike v luči Trumpovih groženj s carinami.

Freeland in Trudeau naj bi se razhajala glede vladne odločitve o dvomesečni oprostitvi prometnega davka in enkratnih finančnih izplačilih za Kanadčane v višini 250 kanadskih dolarjev. Freeland je ta ukrep označila za “drag politični trik”, ki si ga Kanada ne more privoščiti v trenutni gospodarski situaciji. Poleg tega je opozorila, da mora država ohraniti finančne rezerve za morebitno carinsko vojno z ZDA.

Freeland je ob svojem odstopu poudarila, da je odločitev prišla po tem, ko ji je Trudeau sporočil, da ne želi več, da ostane finančna ministrica. Njen odhod je prišel tik pred predložitvijo državnega proračuna, kar je še dodatno oslabilo Trudeaujevo vlado.

Pritisk na Trudeauja in pozivi k volitvam

Odhod Freelandove je sprožil val kritik na račun Trudeauja, tako znotraj njegove Liberalne stranke kot s strani opozicije. Vodja Konservativne stranke Pierre Poilievre je pozval k predčasnim zveznim volitvam, saj meni, da trenutna vlada ne more več učinkovito voditi države. “Vse uhaja izpod nadzora. Tako enostavno ne moremo iti naprej,” je dejal Poilievre.

Tudi nekateri člani Liberalne stranke so se pridružili pozivom k Trudeaujevemu odstopu. Voditelji treh kanadskih opozicijskih strank so v skupni izjavi poudarili, da premierjeva nezmožnost ohranjanja notranje stabilnosti škoduje državi.

Trump je novembra napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na vse izdelke iz Kanade in Mehike, kar naj bi pomagalo v boju proti nezakonitim migracijam in krizi s fentanilom. Ekonomisti opozarjajo, da bi takšne carine močno prizadele kanadsko gospodarstvo, saj približno 75 odstotkov celotnega izvoza države odpade na ZDA.

Freeland je ob tem poudarila, da Kanada ZDA dobavlja ključne vire, kot so nafta, elektrika ter kritični minerali in kovine. V letu 2022 je Kanada predstavljala približno 437 milijard dolarjev ameriškega uvoza, kar poudarja tesno gospodarsko povezanost med državama.

Portal24; Foto: Pixabay