Ujma: Slovenija zaprosila EU za 400 milijonov evrov pomoči
Danes bo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije uradno poslalo vlogo Evropski komisiji za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU, namenjenih pomoči po avgustovski ujmi, ki je prizadela našo državo. Kot je napovedala Evropska komisija, gre za izjemno pomemben korak v procesu obnove po naravni katastrofi.
Vlada je v četrtek določila vsebino vloge, ki jo bo danes poslala v Bruselj. Vloga predvideva pridobitev do 400 milijonov evrov sredstev iz solidarnostnega sklada EU. Gre za bistveno finančno injekcijo, ki bo omogočila obnovo in okrevanje prizadetih območij v Sloveniji.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj, Aleksander Jevšek, je poudaril, da ima Evropska komisija zdaj šest tednov časa, da odloči o vlogi. Minister Jevšek pa upa, da bo komisija svojo presojo zaključila čim prej. Slednje bi namreč bi omogočilo hitrejšo izplačilo sredstev za obnovo po naravni katastrofi.
Slovenija je na podlagi poslane vloge iz solidarnostnega sklada, ki je namenjen pomoči po naravnih nesrečah, zaprosila tudi za avans v višini 100 milijonov evrov za letošnje leto. Ta sredstva bi omogočila takojšnjo izvedbo nujnih ukrepov za obnovitev prizadetih območij.
9,99 milijarde škode
Vlada je neposredno škodo in sredstva za odpravo posledic ujme ocenila na 9,99 milijarde evrov. Številka sicer vključuje vse vidike škode ob naravni nesreči ter stroške sanacije poškodovanih območij. Čeprav so visoke številke v javnosti sprožile pomisleke in kritike glede pretiravanja, gre za stroške, ki so v breme javnih financ in spadajo v glavne kategorije upravičenih izdatkov.
Ocena upravičenih stroškov znotraj te ocene znaša približno 6,8 milijarde evrov. To so tisti stroški, ki so v skladu z uredbo EU upravičeni za financiranje iz solidarnostnega sklada. Med ukrepi, ki jih je mogoče financirati iz sklada, so takojšnja obnova infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja, zagotovitev začasne nastanitve in financiranje reševalnih služb, ter takojšnja zagotovitev preventivne infrastrukture in urejanje prizadetih območij.
Slovenija si prizadeva za hitro in učinkovito obnovo ter vračanje prizadetih območij v prvotno stanje, in upa, da bo s pomočjo solidarnostnega sklada EU to tudi uspela doseči. Evropska komisija bo zdaj prevzela vlogo odločevalca in odgovornega partnerja v tem procesu.
Foto: sta