Trumpova administracija kljub sodni odredbi izgnala več kot 200 domnevnih članov venezuelske tolpe Tren de Aragua
Administracija predsednika Donalda Trumpa je sprožila novo kontroverzo, ko je kljub izrecni sodni odredbi izgnala več kot 200 domnevnih članov venezuelske tolpe Tren de Aragua iz Združenih držav. Operacija deportacije, ki je potekala konec tedna, je sledila odločitvi zveznega sodnika Jamesa Boasberga, ki je Trumpu prepovedal uporabo vojnih pooblastil iz zakona o tujih sovražnikih za hitro odstranitev migrantov. Bela hiša je v odzivu zatrdila, da sodnik nima pristojnosti za blokiranje predsednikovih dejanj, kar je sprožilo burne odzive in vprašanja o spoštovanju ustavnega ravnovesja moči v ZDA.
Sodnik Boasberg je v soboto zvečer na zaslišanju izdal 14-dnevno prepoved uporabe zakona, saj naj bi se ta nanašal izključno na sovražna dejanja druge države, primerljiva z vojno, piše Reuters. V svoji odločitvi je zahteval, da se vsa letala z migranti, obravnavanimi po tem zakonu, vrnejo v ZDA. Njegov pisni ukaz je bil v sodni spis vpisan ob 19.25 po vzhodnem času. A že naslednji dan je salvadorski predsednik Nayib Bukele na družbenem omrežju X objavil posnetek, ki prikazuje moške, kako jih pod strogim varnostnim nadzorom izkrcavajo z letala v San Salvadorju. Objava, ki jo je pospremil z ironičnim komentarjem »Oopsi … Prepozno«, je dodatno razburila javnost.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v izjavi branila dejanja administracije in poudarila, da posamezen sodnik ne more usmerjati gibanja letal, ki prevažajo »tuje teroriste«. Dejala je, da zvezna sodišča nimajo pravne podlage za poseganje v predsednikove pristojnosti na področju zunanjih zadev in nacionalne varnosti. »Sodniki ne morejo odrejati, kaj počne predsednik, ko gre za zaščito države pred invazijo,« je dodala.
Pravni strokovnjaki opozarjajo na precedens
Dejanja Trumpove administracije so sprožila ostre kritike pravnih strokovnjakov. Patrick Eddington z inštituta Cato je opozoril, da gre za »odkrito kljubovanje« sodni veji oblasti, kar označuje za največji preizkus ameriškega sistema zavor in ravnotežij po državljanski vojni. »To presega običajne politične spore in postavlja nevaren precedens,« je dejal. Prav tako Steve Vladeck, profesor prava na Univerzi Georgetown, poudarja, da pristojnost zveznega sodišča ne preneha na meji države, temveč velja za vse tožene stranke, ne glede na lokacijo dejanj.
Podatki o letih, ki jih je objavil FlightRadar24, kažejo, da je letalo družbe Global Crossing Airlines, ki je vzletelo iz Harlingena v Teksasu v soboto popoldne, pristalo v San Salvadorju pozno zvečer istega dne. Podjetje, ki ga ameriške oblasti pogosto najemajo za deportacije, se na prošnje za komentar ni odzvalo. Trumpova administracija je v nedeljski vlogi na sodišču priznala, da so bili »nekateri« Venezuelci odstranjeni pred sodnikovim ukazom, a ni razkrila podrobnosti o obsegu operacije po izdaji odredbe.
Mednarodni odzivi
Salvadorski predsednik Bukele je operacijo javno podprl, kar je pohvalil tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio. Bukele je dejal, da so deportirani moški – domnevno 238 članov tolpe – zdaj v salvadorskem centru za zadrževanje teroristov, kjer lahko ostanejo zaprti do enega leta z možnostjo podaljšanja. Reuters ni mogel neodvisno potrditi, ali so deportirani res člani tolpe ali imajo kazensko evidenco, kar odpira dodatna vprašanja o pravni podlagi in upravičenosti celotne operacije.
Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je že napovedala nadaljnje pravne korake in zahtevala, da administracija zagotovi, da ni kršila sodnega ukaza. »Če je bil kdo odstranjen po odredbi, pričakujemo, da bo vlada te posameznike vrnila,« je povedal odvetnik ACLU Lee Gelernt. Trumpova administracija medtem vztraja, da so bili Venezuelci odstranjeni še pred uradno izdajo ukaza, saj so letala že zapustila ameriški zračni prostor. Pravni strokovnjaki, kot je Peter Markowitz s pravne fakultete Cardozo, to razlago zavračajo in dejanja označujejo za jasno kršitev sodne odredbe.
Portal24; Foto: Wikimedia/ Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav