Trump pravi, da je “zelo jezen” na Putina
Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil močno nezadovoljstvo z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom zaradi njegovega pristopa k reševanju konflikta v Ukrajini. V telefonskem intervjuju za NBC News je Trump dejal, da je “zelo jezen” na Putina, ker ta po njegovem mnenju ovira napredek pri doseganju premirja. Kot odgovor na rusko politiko je zagrozil z uvedbo carin na izvoz ruske nafte, če Kremelj v roku enega meseca ne bo pristal na prekinitev ognja. Carine, ki bi lahko dosegle 25 ali celo 50 odstotkov, bi prizadele države, ki kupujejo rusko nafto, kot sta Kitajska in Indija, ter močno omejile ruski gospodarski vpliv.
Trumpova jeza se je razplamtela po Putinovem petkovem nastopu na ruski televiziji, kjer je podvomil o legitimnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in predlagal, da bi Ukrajino začasno vodila vlada pod okriljem Združenih narodov, ki bi organizirala nove volitve, navaja The Guardian. Trump, ki je Zelenskega pred tem označil za diktatorja, je v nedeljo dejal, da ga je Putinov napad na njegovo verodostojnost močno razjezil. “To ne gre na tako,” je poudaril in dodal, da novo vodstvo v Ukrajini pomeni dolgotrajno odlaganje mirovnega dogovora. Zato je napovedal gospodarski pritisk na Rusijo, čeprav je pustil odprta vrata za hitro umiritev, če bo Putin “naredil pravo stvar”. Pričakuje, da se bosta z ruskim kolegom pogovorila še ta teden.
Gospodarski ukrepi kot orodje za mir
Trump je v intervjuju podrobno opisal svoje načrte za carine, ki bi jih uvedel na ves izvoz ruske nafte. “Če kupujete nafto iz Rusije, ne morete poslovati v Združenih državah,” je dejal. Dodal je, da bi tarife znašale od 25 do 50 odstotkov. Kot primer uspešnosti takšnih ukrepov je navedel Venezuelo, kjer so podobne carine povzročile odhod ladij z nafto in močno prizadele tamkajšnje gospodarstvo. “Vsaka ladja je pravkar odšla, cevi so spustili v ocean,” je slikovito opisal njihov učinek. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je ruski izvoz nafte že zdaj podvržen sankcijam ZDA, Združenega kraljestva, EU in drugih držav G7, kar pomeni, da bi dodatni ukrepi lahko še bolj omejili ruski trg.
Poleg Rusije je Trump podobne grožnje naslovil tudi na Iran. V istem intervjuju je Teheranu zagrozil z bombardiranjem, če dogovor o zajezitvi jedrskega programa ne bo sklenjen, ali z uvedbo sekundarnih carin za države, ki poslujejo z Iranom. “To bo bombardiranje, kakršnega še niso videli,” je dejal, a hkrati omenil možnost gospodarskih sankcij kot alternativo. Sekundarne carine so po njegovih besedah nova ideja, ki jo je administracija že preizkusila na Venezueli, kjer so prejšnji teden uvedli 25-odstotne tarife zaradi domnevnega pošiljanja kriminalcev v ZDA pod krinko migrantov. Vendar ni jasno, ali bodo ti ukrepi resnično učinkoviti, saj Kitajska in Indija ostajata največja kupca ruske nafte.
Finska kot posrednik in Trumpov pritisk na Zelenskega
Zanimivo je, da je Finska morda igrala vlogo pri Trumpovem posredovanju. Dan pred intervjujem se je Trump v letovišču Mar-a-Lago na Floridi srečal s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom. Predsednika sta zajtrkovala, kosila in igrala golf, kar nakazuje na neuradne pogovore o ukrajinskem vprašanju. Stubb je za Guardian dejal, da je Trumpu sporočil potrebo po jasnem roku za prekinitev ognja, predlagajoč datum 20. april, ko bo Trump na položaju že tri mesece. “Če Rusija do takrat ne sprejme premirja ali ga prekrši, morajo slediti največje sankcije,” je poudaril Stubb, kar kaže na usklajen pristop med ZDA in evropskimi partnerji.
Trump sicer nadaljuje z ostrim pristopom do Ukrajine. Pred mesecem dni sta z podpredsednikom JD-jem Vanceom v Ovalni pisarni grajala Zelenskega, kar je vodilo do prekinitve obveščevalne in vojaške pomoči Washingtona. Kijev je nato privolil v 30-dnevno prekinitev ognja pod pogojem, da Rusija stori enako, a Putin je ostal zadržan, saj zahteva “odstranitev temeljnih vzrokov krize” in demilitarizacijo Ukrajine. Trump je v nedeljo novinarjem še namignil, da ima Zelenski težave zaradi domnevnega umika iz dogovora o mineralih. “Če se želi ponovno pogajati, ima velike težave,” je dejal, kar kaže na zaostrene odnose med Washingtonom in Kijevom.
Odnos s Putinom in širše geopolitične ambicije
Kljub jezi Trump odnosa s Putinom ne vidi kot nepovratno uničenega. Na vprašanje Guardiana, ali je njun odnos na najnižji točki, je odgovoril: “Ne, mislim, da ne bo ogrozil svoje besede.” Vendar je izrazil razočaranje nad Putinovimi nedavnimi izjavami o Zelenskem, saj meni, da bi moral ruski voditelj z njim sklepati dogovor, “všeč ali ne”. Trumpova strategija združuje ustrahovanje z obljubami o hitri pomiritvi, kar odraža njegov pragmatičen pristop k zunanji politiki.
Poleg Ukrajine in Irana je Trump v intervjuju omenil tudi Grenlandijo, kjer ni izključil uporabe sile, čeprav je dejal, da bi jo lahko pridobili brez vojaškega posredovanja. “Dobili bomo Grenlandijo, 100 odstotno,” je zatrdil, kar spominja na njegove predvolilne izjave o hitrem reševanju svetovnih konfliktov, vključno z vojno v Ukrajini, ki jo je obljubil končati v 24 urah. Te obljube se zdaj zdijo bolj retorične, saj se njegova taktika osredotoča na gospodarski pritisk in diplomatsko izsiljevanje. Medtem konflikt v Ukrajini ostaja nerešen, saj so v ruskih napadih na Harkov minuli konec tedna umrli ljudje in bile poškodovane zgradbe, vključno z vojaško bolnišnico, kar kaže na nadaljevanje nasilja kljub pogovorom o premirju.
Trumpovi načrti tako odpirajo vprašanja o učinkovitosti njegovega pristopa. Medtem ko skuša z gospodarskimi grožnjami prisiliti Rusijo in Ukrajino k dogovoru, ostaja vprašljivo, ali bo to prineslo trajni mir ali zgolj začasno zatišje. Trumpova odločna retorika in pripravljenost na sankcije pa nedvomno zaznamujeta novo poglavje v ameriški zunanji politiki, ki bo v prihodnjih mesecih pod drobnogledom svetovne javnosti.
Portal24; Foto: Wikimedia/Bela hiša iz Washingtona, DC