Trump Kitajski grozi z dodatnimi 50-odstotnimi carinami
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek napovedal možnost uvedbe dodatnih 50-odstotnih carin na kitajsko blago, s čimer je še zaostril trgovinske napetosti s Pekingom. Grožnja prihaja kot odgovor na kitajske povračilne ukrepe, ki so sledili obsežni uvedbi uvoznih dajatev s strani Bele hiše prejšnji teden. Trump je v objavi na platformi Truth Social poudaril, da bodo nove carine stopile v veljavo 9. aprila 2025, če Kitajska do 8. aprila ne umakne svojih 34-odstotnih carin na ameriški uvoz. Korak pomeni nadaljevanje trgovinske ‘vojne’, ki se je začela z lansko uvedbo carin in se zdaj stopnjuje v novo fazo.
Kitajska je bila že prejšnji teden deležna ostrih ukrepov, ko je Trump napovedal obsežne carine na dan, ki ga je poimenoval »dan osvoboditve«. Peking je takrat nemudoma odgovoril z lastnimi 34-odstotnimi dajatvami na ameriške izdelke, kar je zrcalilo Trumpove ukrepe, piše Politico. Najnovejša grožnja z dodatnimi 50-odstotnimi carinami bi lahko skupno carinsko breme za Kitajsko dvignila nad 100 odstotkov, če upoštevamo že obstoječe dajatve. Te vključujejo 54-odstotne carine, uvedene letos, pa tudi nekatere ukrepe iz Trumpovega prvega mandata in dodatne dajatve, povezane z uvozom nafte iz Venezuele.
Medtem ko so se druge države, kot so Kanada in Evropska unija, hitro lotile pogajanj z ZDA, Kitajska ostaja nepopustljiva. Peking se ni želel pogovarjati o umiku carin, kar je Trumpa spodbudilo k nadaljnjemu zaostrovanju pritiska. Kitajsko veleposlaništvo za zdaj ni podalo uradnega komentarja na najnovejšo napoved.
Zapiranje vrzeli in pritisk na »hitro modo«
Poleg groženj z novimi carinami je Trump prejšnjo sredo podpisal izvršni ukaz, ki odpravlja vrzel in omogoča brezcarinski vstop paketov, vrednih manj kot 800 dolarjev, v ZDA. Ta ukrep je usmerjen predvsem v kitajska podjetja, zlasti v industriji »hitre mode«, ki so to možnost izkoriščala za pošiljanje poceni blaga neposredno ameriškim potrošnikom. S tem želi administracija omejiti dotok nizkocenovnih izdelkov, kar bi lahko vplivalo na cene potrošniške elektronike in oblačil.
Trump je napovedal tudi visoke carine za države, kot sta Vietnam in Tajvan, ki jih podjetja uporabljajo za preusmerjanje blaga in izogibanje dajatvam. Te carine naj bi prav tako začele veljati v sredo, kar nakazuje širšo strategijo za zaščito ameriškega trga.
V zakonodajnih krogih na Capitol Hillu so carine na Kitajsko deležne precejšnje podpore. Trgovinski primanjkljaj ZDA s Kitajsko je leta 2024 dosegel 295 milijard dolarjev, letos pa že 52 milijard. Vodja senatne manjšine Chuck Schumer je prejšnji teden izjavil, da podpira široke carine na Kitajsko, saj državo vidi kot gospodarsko in vojaško grožnjo. Vendar pa nekateri zakonodajalci izražajo zaskrbljenost zaradi carin na zavezniške države, kot so Kanada in Mehika, kar kaže na razhajanja v pristopu k Trumpovi trgovinski politiki.
Pogovori med Trumpom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom še niso stekli, čeprav predsednik vztraja, da je klic neizbežen.
Portal24; Foto: Pixabay/fotografija je simbolna