Trg dela se ohlaja: Vlada pripravlja rešitve
Slovenski trg dela se sooča z ohlajanjem, saj se povpraševanje po delavcih zmanjšuje, podjetja pa postajajo vse bolj previdna. Medtem ko so lani padali rekordi z nizko brezposelnostjo in visokim številom zaposlenih, so zadnje številke nekoliko višje, predvsem zaradi težav v avtomobilski industriji. Gospodarstvo zdaj nestrpno pričakuje sistemsko uvedbo sheme skrajšanega delovnega časa, ki bi podjetjem v težavah omogočila lažjo prilagoditev spremenjenim razmeram, poroča MMC RTV SLO.
Leto 2024 je bilo rekordno, saj je trg dela beležil nizko brezposelnost in visoko zaposlenost. Junija je bilo na zavodu prijavljenih le 43.369 brezposelnih, kar je bil zgodovinski minimum. Kljub temu so zadnje številke nekoliko višje, stopnja brezposelnosti pa je z 4,4 odstotka še vedno nizka. To prinaša izzive, saj iz številnih panog prihajajo opozorila o pomanjkanju kvalificirane delovne sile, delodajalci pa so prisiljeni iskati delavce v tujini.
V drugi polovici leta so spremembe na trgu dela zaznamovali dogodki v nemški avtomobilski industriji, ki so vplivali tudi na slovenska podjetja. Direktor območne službe zavoda za zaposlovanje na Ptuju Tomaž Žirovnik je ob tem dejal: “Ne bi bil pesimist, a verjetno bo stagnacija, ne bo pa večjih odpuščanj, sploh če bo vlada sprejela ukrepe. Zna pa biti ‘manj vroče’ leto na trgu dela, kot so bila zadnja tri, ko je delavcev primanjkovalo.”
Shema skrajšanega delovnega časa kot ključni ukrep
Gospodarstvo že nestrpno pričakuje shemo skrajšanega delovnega časa, ki jo je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po poročanju MMC RTV SLO ne bo več šlo za interventni ukrep, temveč za sistemsko zakonodajo. Minister Luka Mesec pojasnjuje: “Podjetje, ki se bo spopadlo s padanjem naročil, se bo priglasilo na zavodu za zaposlovanje, ki bo na podlagi ocene in preverbe podjetja lahko odobril skrajšanje delovnika za določen delež zaposlenih. Podjetje pa bo na podlagi tega prejelo subvencijo.”
Predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas predvideva, da bi delavci v tej shemi lahko delali največ šest mesecev. Višina delnega povračila bi znašala 60 odstotkov bruto plače, izplačane kot nadomestilo. Do pomoči bi bili upravičeni delodajalci, ki po lastni oceni vsaj 30 odstotkom zaposlenih ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela.
Zakon bo obravnavan na seji Ekonomsko-socialnega sveta v petek, od njegovega sprejetja pa si gospodarstvo obeta lažje premostitev negotovih časov. Obeti za leto 2025 ostajajo previdni, a z vladnimi ukrepi pričakujejo stabilizacijo trga dela.
Portal24; Foto: Pexels