Tektonski premiki: Kaj bi Trumpov drugi mandat pomenil za Nato in Ukrajino?
Donald Trump, nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, je že večkrat grozil z odhodom ZDA iz Nata, kar je povzročilo precejšnjo zaskrbljenost med članicami zavezništva. Čeprav njegovi nekdanji sodelavci menijo, da dejanski odhod ni nujno na obzorju, pa bi lahko Nato pod njegovim vodstvom doživel velike in radikalne spremembe. Tema je znova aktualna po nedavni slabi predsedniški debati trenutnega predsednika Joeja Bidna, kjer so ankete pokazale, da je Trump favorit za naslednje volitve.
Ena ključnih točk Trumpovega potencialnega drugega mandata je zahteva, da evropske države bistveno povečajo svojo obrambno porabo. To je bila ena glavnih pritožb Trumpa že med prvim mandatom, ko je pogosto kritiziral članice Nata, ki niso izpolnjevale dogovorjenih ciljev obrambnih izdatkov, tj. najmanj 2 odstotka BDP. Trump trdi, da bi morale države, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, nositi posledice, vključno z izgubo varnostnega jamstva ZDA.
Dan Caldwell, obrambni strokovnjak in nekdanji višji svetovalec v Trumpovi administraciji, je za Politico pojasnil, da bi ZDA pod Trumpovim vodstvom doživele “radikalno preusmeritev” v svoji varnostni vlogi znotraj Nata. Caldwell je izpostavil, da so naraščajoči dolg ZDA, šibko vojaško zaposlovanje in obrambna industrija, ki ne more dohajati izzivov iz Rusije in Kitajske, dejavniki, ki silijo v to spremembo.
Nova struktura Nata
Analitiki in poznavalci razmer so za Politico pojasnili, da bi ZDA med Trumpovim drugim mandatom ohranile svoj jedrski dežnik nad Evropo, kar vključuje zračne sile in oporišča v Nemčiji, Angliji in Turčiji ter mornariške sile. Vendar bi večina pehote, oklepnikov, logistike in topništva prešla iz ameriških v evropske roke. Deli tega načrta so bili že predstavljeni v članku, ki ga je februarja 2023 objavil Trumpov Center za obnovo Amerike.
Caldwell je dejal, da bi sprememba vključevala “znatno zmanjšanje varnostne vloge Amerike”. Po njegovih besedah naj bi to pomenilo prehod na “dvotirni sistem Nata”, kar pomeni, da bi države članice, ki ne porabijo 2 odstotkov BDP za obrambo, izgubile varnostno jamstvo Združenih držav. Ta koncept je prvi predlagal upokojeni generalpolkovnik Keith Kellogg, visoki uradnik nekdanje Trumpove administracije.
Hitra rešitev ukrajinskega konflikta
Trump ima tudi načrt za hitro rešitev ukrajinskega konflikta, čeprav podrobnosti še niso povsem jasne. Dva intervjuvanca za Politico, ki sta blizu Trumpu, namigujeta, da so se s Putinom pogovarjali o tem, koliko ukrajinskega ozemlja lahko Moskva obdrži. Obravnava se tudi dogovor, da se Nato ne bo širil na vzhod, predvsem na ozemlje Ukrajine in Gruzije.
Finančni prispevek ZDA k operacijam Nata
ZDA daleč največ prispevajo k operacijam Nata, saj za obrambo porabijo približno 860 milijard dolarjev letno, kar predstavlja 68 odstotkov celotne porabe Nata leta 2023. To je več kot desetkrat več kot Nemčija, ki je druga največja porabnica. Pomemben del te ameriške porabe, približno 3,5 odstotka ameriškega BDP, gre za obrambo Evrope, čeprav Pentagon noče javno razkriti, koliko natančno, po besedah Jeremyja Shapira, direktorja raziskav pri Evropskem svetu za zunanje odnose.
Ukrajina in potencialni dogovori
The Washington Post je aprila poročal, da Trumpov okvirni načrt vključuje pritisk na Ukrajino, naj odstopi Krim in obmejno območje Donbasa Rusiji. Strokovnjak za nacionalno varnost, ki pozna Trumpovo razmišljanje, je pod pogojem anonimnosti dejal, da bi bil Trump odprt za preprečevanje širitve Nata in se ne bi vrnil na meje Ukrajine iz leta 1991. To bi bilo na mizi kot možnost, vendar to ne pomeni, da bi se odrekli katerikoli drugi možnosti, vključno z dobavo velikih količin orožja Ukrajini.
Trump svojih načrtov za Ukrajino ni javno pojasnjeval, je pa med volilno kampanjo večkrat obljubil, da bo končanje vojne ena njegovih prvih nalog. Vladimir Putin je 14. junija dejal, da bi bila Rusija pripravljena na pogajanja o koncu vojne, če bi Ukrajina opustila svoje ambicije po pridružitvi Natu in umaknila vojake iz štirih regij, ki jih ima Moskva za svoje. Na vprašanje v razpravi z Bidnom 27. junija, ali so ti pogoji sprejemljivi, je Trump odgovoril: “Ne, niso sprejemljivi. Toda poglejte, to je vojna, ki se nikoli ne bi smela začeti.”
Reakcija Zelenskega na Trumpove načrte
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za Bloomberg TV dejal, da če Donald Trump ve, kako končati rusko vojno v Ukrajini, ne bi smel čakati do predsedniških volitev v ZDA novembra, da bi predstavil podrobnosti. Zelenski je poudaril, da bi morali Ukrajinci vedeti za Trumpov načrt prej, da se lahko pripravijo na morebitna tveganja za neodvisnost in državnost Ukrajine.
Zelenski je dejal: “Če ve, kako končati to vojno, bi nam moral povedati danes. Kajti če obstajajo tveganja za neodvisnost Ukrajine, če obstajajo tveganja, da izgubimo državnost, želimo biti na to pripravljeni. Ne morejo načrtovati mojega življenja in življenja naših ljudi, naših otrok. Če imajo načrt, mislim, da ga moramo poznati prej, da se lahko pripravimo.”
[Vir: Politico]; Portal24; Foto: Wikimedia/Gage Skidmore