Tečaj evra se je glede na dolar povzpel na najvišjo raven v zadnjih petih tednih
Evro se je v zadnjem tednu glede na dolar močno okrepil in dosegel najvišje vrednosti v več kot mesecu dni. Do dviga je prišlo potem, ko je Evropska centralna banka (ECB) zvišala obrestne mere in napovedala možnost nadaljnjega zaostrovanja denarne politike. Indeks dolarja, ki kaže gibanje ameriške vrednosti glede na ostalih šest najpomembnejših svetovnih valut, je prejšnji teden padel za 1,2 odstotka, na 102,25 točke. Torej blizu najnižje ravni v mesecu dni.
Tečaj dolarja je glede na evropsko valuto potonil za 1,8 odstotka. Cena evra je tako dosegla 1,0940 dolarja, kar je najvišja raven v skoraj petih tednih. Toda cena dolarja se je glede na japonsko valuto zvišala, in sicer za 1,7 odstotka, na 141,80 jena. Krepitev evra je posledica zvišanja obrestnih mer v evroobmočju na najvišje ravni v zadnjih 22 letih.
ECB zvišala obrestne mere
Evropska centralna banka (ECB) je namreč prejšnji teden znova zvišala ključne obrestne mere za četrt odstotne točke. Obrestna mera za refinanciranje bank bo v prihodnje štiri odstotke, obrestna mera za bančne depozite čez noč pa 3,5 odstotka. Poslovne banke bodo v prihodnje za posojila čez noč plačevale 4,25-odstotno obrestno mero.
ECB je od julija lani dvignila obrestne mere v območju evra za štiri odstotne točke. Inflacija se umirja, a bo še predolgo ostala precej visoka, je v obrazložitvi nadaljnjega zaostrovanja denarne politike ponovila ECB.
Poleg tega je ECB v novih napovedih močno zvišala ocene osnovne inflacije, ki izključuje cene in energijo, v letošnjem letu, in sicer s 4,6 na 5,1 odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je zaradi tega dejala, da bodo obrestne mere verjetno zvišali na julijskem zasedanju.
Ali FED blefira?
Vodilni v ameriški centralni banki so se minuli teden odločili, da obrestne mere ostanejo nespremenjene, in sicer v razponu od 5 do 5,25 odstotka.
FED je zvišal obrestne mere 10 zaporednih sej, a je to prvič, da jih je pustil nespremenjene. Voditelji centralnih bank namreč iščejo, kako bodo prejšnji dvigi obrestnih mer vplivali na gospodarstvo in inflacijo.
Napovedi šefa FED-a pa kažejo, da do konca leta pričakujejo vsaj še dva dviga obrestnih mer, in sicer v razponu od 5,50 do 5,75 odstotka. Zahvaljujoč temu se je indeks dolarja sredi tedna prebil nad 104 točke. Vendar je do konca tedna močno upadel, ker je na trgu prevladovalo mnenje, da FED ‘blefira’.
Ker inflacijski pritiski v ZDA popuščajo in se gospodarska rast upočasnjuje, je vse več špekulacij, da FED kljub vsemu obrestnih mer ne bo dvignil na raven, ki jo njeni voditelji pričakujejo.
“Po podatkih, ki kažejo na popuščanje inflacijskih pritiskov in prožno gospodarstvo, so tečaji delnic narasli, donosi obveznic pa padli, saj vlagatelji ne verjamejo, da bo FED tako agresiven, kot poskuša prikazati. Z drugimi besedami, trg ne verjame, da bo FED letos obrestne mere dvignil še dvakrat,” pravi Ross Mayfield, strateg pri Bairdu.
Na denarnem trgu zdaj ocenjujejo, da obstaja približno 67-odstotna verjetnost, da bo FED obrestne mere julija zvišal za dodatnih še za 0,25 odstotne točke. Decembra pa bi lahko ceno denarja začel zniževati. Dolar je zaradi tega oslabel glede na košarico valut. Konec tedna je njegova vrednost tako zdrsnila na najnižjo raven v več kot mesecu dni.