Študija: Pandemija COVID povzročila hitrejše staranje možganov pri mladih
Pandemija COVID-19 je globoko vplivala na življenja ljudi po vsem svetu. Poleg omejevanja gibanja in socialnih interakcij so se pojavili tudi številni psihološki učinki, še posebej pri mlajših generacijah. Nedavna študija, izvedena na Univerzi v Washingtonu, je razkrila, da so možgani najstnikov, zlasti mladih deklet, zaradi posledic pandemije doživeli prezgodnje staranje. Ta študija je postavila pod vprašaj vplive pandemije na razvoj možganov pri mladostnikih in izpostavila posledice, ki jih lahko nosijo v odraslo dobo.
Pospešeno staranje možganov pri mladih dekletih
Študija, ki jo je vodila Neva Corrigan, raziskovalka na Inštitutu za učenje in možganske znanosti na Univerzi v Washingtonu, je pokazala, da se je zaradi pandemije in z njo povezanih stisk možganska skorja – zunanja plast možganov, ki je ključna za kognitivne funkcije – začela hitreje tanjšati. To tanjšanje je značilno za proces staranja, vendar so raziskovalci ugotovili, da se je ta proces pri mladostnicah močno pospešil. Medtem ko se pri dečkih razvoj možganov običajno pospeši za približno 1,4 leta, je pri dekletih ta pospešek dosegel kar 4,2 leta.
Corrigan je poudarila, da so bili rezultati nepričakovani: “Kortikalna debelina pri dekletih po pandemiji je bila veliko nižja, kot bi pričakovali glede na prejšnje modele. Ta sprememba je bila najbolj izrazita pri dekletih, ki so bile zaradi pandemije izpostavljene večjemu stresu.” To pomeni, da so dekleta med pandemijo doživela pospešeno zorenje možganov, kar je povzročilo, da so se njihovi možgani postarali hitreje, kot je običajno.
Vplivi na duševno zdravje mladostnikov
Raziskovalci menijo, da bi lahko bile te spremembe posledica stresa, povezanega z zaporami in socialno izolacijo med pandemijo. V preteklih študijah je bilo pospešeno tanjšanje možganske skorje povezano s travmami, stresom in zanemarjanjem v otroštvu. Glede na to, da so bili številni mladi med pandemijo izpostavljeni povečanemu stresu, tako zaradi šolanja na daljavo kot tudi zaradi omejitev socialnih stikov, so raziskovalci prišli do zaključka, da so ti dejavniki močno vplivali na hitrejše staranje možganov.
Višja avtorica študije Patricia Kuhl opozarja, da se možganska skorja po takem tanjšanju verjetno ne bo več zgostila, tudi če se bo hitrost tanjšanja upočasnila, ko se bodo mladostniki vrnili v bolj normalno družbeno okolje. “Mogoče je, da bo zorenje možganov pri teh najstnikih ostalo pospešeno,” je dejala Kuhlova. Dodala je, da je treba opraviti še več študij, da bi natančno razumeli dolgoročne učinke tanjšanja možganske skorje.
Pomen podpore duševnemu zdravju
Rezultati študije kažejo na potrebo po povečani podpori duševnemu zdravju mladih, saj lahko pospešeno staranje možganov vodi do resnih težav, kot so nevropsihiatrične in vedenjske motnje, vključno z depresijo in anksioznostjo. Corriganova je poudarila, da so posledice pandemije daleč od končanih: “To je le še en dokaz, da zapore in omejitve, uvedene med pandemijo, niso bile brez posledic. Učinki se bodo nadaljevali še dolgo po tem, ko se bo pandemija končala, zlasti pri mladih, ki so med pandemijo doživeli velike psihološke in razvojne spremembe.”
Zato je ključno, da se zagotovi podpora za mlade, zlasti na področju duševnega zdravja, da se lahko soočijo s temi dolgoročnimi posledicami. Pandemija COVID-19 ni vplivala le na fizično zdravje, temveč tudi na mentalno počutje in razvoj mladih, zato so potrebni dodatni viri za raziskave in ukrepe, ki bodo mladim omogočili boljše spopadanje z izzivi, ki jih je prinesla ta globalna kriza.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pixabay/Surprising_SnapShots