Solidarnostna pomoč za žrtve poplav: Kdo, koliko in kako zaprositi
V začetku avgusta so katastrofalne poplave in plazovi zajeli velik del Slovenije, prizadeli številna gospodinjstva ter povzročile znatno gmotno škodo. Vendar pa ni pomembno, ali imate visok dohodek ali premoženje, žrtve teh naravnih nesreč upravičene do izredne denarne socialne pomoči v obliki solidarnostne pomoči.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je nedavno obiskal Center za socialno delo (CSD) Osrednja Slovenija – vzhod v Kamniku. Omenjeni CSD pokriva občine Kamnik, Domžale in Litija, nekatere od najbolj prizadetih občin. Namen obiska je bil preveriti stanje na terenu, zagotoviti, da centri prejmejo ustrezna navodila in da se državni zakon o interventnih ukrepih izvaja pravilno. Prav tako je minister želel ozaveščati ljudi o razpoložljivih možnostih za prvo pomoč po poplavah.
Izplačila solidarnostne pomoči se načrtujejo v zadnjem tednu septembra ali prvem tednu oktobra
Minister Mesec je pozval vse tiste, ki so utrpeli znatno gmotno škodo, da se obrnejo na centre za socialno delo in oddajo vlogo za solidarnostno pomoč. Poudaril je, da gre za pomoč pri začetku ponovne vzpostavitve življenja, ne pa za povračilo škode. Izplačila solidarnostne pomoči se načrtujejo v zadnjem tednu septembra ali prvem tednu oktobra.
V Kamniku so že prejeli kar 1.500 vlog za solidarnostno pomoč, v primerjavi s povprečjem 2.500 vlog na leto. Socialni delavci so se izjemno trudili, saj so nekateri hodili celo pol ure v hribe, da so obiskali prizadete družine. Minister je poudaril, da so centri za socialno delo ključni pri razdeljevanju pomoči ter nudenju psihosocialne pomoči in kriznih namestitev.
Trenutno na območju CSD Osrednja Slovenija – vzhod biva okoli 200 ljudi ali 50 gospodinjstev, ki nimajo primernih bivalnih prostorov zaradi poplav. Vendar pa si na ravni države prizadevajo zagotoviti bolj primerne krizne namestitve. Prav tako je ena od možnosti subvencija tržne najemnine za tiste, ki so izgubili svoja stanovanja.
Kdo, koliko in kako
Solidarnostna pomoč se izplača kot enkratni znesek, ki znaša največ 7 minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, vendar ne več kot znaša višina škode. Na primer, samska oseba lahko prejme največ 4.918,62 evra, štiričlanska družina največ 11.466 evrov, par brez otrok pa največ 7.622,30 evra.
Poleg tega lahko posamezniki ali družine, ki so izgubili svoje domove in najeli stanovanje za začasno rešitev, prejmejo pomoč za kritje stroškov najetega stanovanja, in sicer največ v višini dveh minimalnih dohodkov. Na primer, samska oseba lahko prejme največ 1.405,33 evra, štiričlanska družina največ 3.275,99 evrov, par brez otrok pa največ 2.177,79 evra.
Vloge za pomoč je mogoče oddati do 5. septembra na kateremkoli centru za socialno delo. Od 6. septembra lahko vloge oddate le na krajevno pristojnih centrih. Vlogo je mogoče kupiti tudi v papirnicah DZS. Zahtevane informacije o materialnem položaju v obrazcu niso potrebne.
Pomembno je tudi, da upravičenci predložijo dokazila o nastanku škode in njeni višini do 30. junija 2024. V nasprotnem primeru se pomoč šteje za neupravičeno prejeto in jo je treba vrniti.
Izredna denarna socialna pomoč v obliki solidarnostne pomoči ni odvisna od socialnega položaja, zato lahko zaprosijo tudi tisti, ki sicer niso socialno ogroženi.
Za tiste, ki so izredno denarno socialno pomoč za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov avgusta 2023 že prejeli in so utrpeli še večjo škodo, bo center za socialno delo odločil o morebitni dodatni pomoči. Pomoč, prejeta zaradi drugih naravnih nesreč, pri tem ne bo vplivala na dodelitev solidarnostne pomoči.
Vsi, ki niso uspeli oddati vlog za letne pravice, kot je otroški dodatek zaradi poplav, imajo čas, da to storijo do konca leta 2023.
vir Foto: STA