Sodelovanje z AfD: Angela Merkel ostro nad Friedricha Merza
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je javno kritizirala vodjo krščanskih demokratov (CDU) in kandidata za prihodnjega nemškega kanclerja Friedricha Merza zaradi njegovega sodelovanja z desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD). V sredinem glasovanju v Bundestagu je Merz prekinil dolgoletno obljubo, da ne bo sodeloval s skrajno desnico, s tem pa sprožil val odzivov in političnih napetosti v državi.
Glasovanje je potekalo o nezavezujočem predlogu, ki zahteva strožja pravila o mejah in azilu. Zaradi podpore AfD je bil predlog sprejet s tesno večino, kar je prvi primer, da je bil v nemškem parlamentu potrjen predlog, ki ga je podprla oemnjena stranka. AfD je dogodek označila za “zgodovinski dan za Nemčijo”, navaja Euronews.
Angela Merkel, nekdanja voditeljica CDU in kanclerka med letoma 2005 in 2021, je potezo Merza označila za napako. Opozorila je, da s takšnim ravnanjem CDU tvega legitimacijo politične skrajnosti. “Takšno sodelovanje je napačno in ogroža demokratične vrednote, ki smo jih gradili desetletja,” je dejala.
Merz, ki je trenutno favorit za naslednjega kanclerja, je svojo odločitev zagovarjal z utemeljitvijo, da so potrebni odločnejši ukrepi za reševanje vprašanja migracij in varnosti v državi. “V bundestagu ne iščem druge večine kot tiste v demokratičnem središču parlamenta. Če je bila danes tukaj takšna večina, potem obžalujem,” je dejal po glasovanju.
Migracije kot ključna tema pred volitvami
Merz je v zadnjih tednih zaostril svojo retoriko o migracijah, zlasti po nasilnih incidentih, ki so vznemirili javnost. Med odmevnejšimi primeri je primer v Aschaffenburgu, kjer je bil zavrnjen afganistanski prosilec za azil aretiran zaradi napada z nožem, v katerem sta umrla moški in 2-letni otrok. Napetost sta dvignila tudi lanska napada z nožem v Mannheimu in Solingenu. Napada sta jih izvedla migranta iz Afganistana in Sirije. Dodatno je javnost pretresel napad na božični sejem v Magdeburgu, v katerega je bil vpleten osumljenec s Savdske Arabije.
Migracijska politika je tako postala osrednja tema pred prihajajočimi volitvami 23. februarja. CDU, ki vodi v javnomnenjskih anketah, zagovarja zaostritev azilne politike in strožjši nadzor nad mejami.
Politični odzivi in mednarodne skrbi
Nemška vlada, ki jo vodi kancler Olaf Scholz, je Merzovo potezo kritizirala in opozorila, da CDU tvega spodkopavanje demokratičnih norm. Scholz je dejal, da predlog CDU ni združljiv z nemško in evropsko zakonodajo o azilu ter da bi lahko ogrozil mednarodni ugled države.
Notranja ministrica Nancy Faeser je prav tako ostro obsodila sredino glasovanje in poudarila, da bi lahko takšni predlogi oslabili skupno evropsko politiko priseljevanja. “Predlog, ki je bil sprejet v sredo, ogroža skupno evropsko ukrepanje z nevarnimi nacionalnimi solo prizadevanji,” je dejala Faeserjeva.
Tudi Evropska komisija se je odzvala na dogajanje v Nemčiji, vendar se je vzdržala konkretnih komentarjev o Merzovem predlogu. Tiskovni predstavnik komisije je dejal, da ne bodo komentirali “političnih razprav, osnutkov in napovedi”, ampak bodo analizirali besedilo, ko bo pripravljeno. Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner pa je dejal, da EU potrebuje strožja pravila glede vračanja migrantov, saj “nihče ne razume, zakaj ljudje, [ki] ne smejo, ne morejo ostati v Evropski uniji”.
Sredino glasovanje je sprožilo val protestov. Več sto ljudi se je zbralo pred sedežem CDU v Berlinu, kjer so protestirali proti strožji migracijski politiki. Med protestniki so bile prisotne tudi organizacije, kot je Amnesty International, ki opozarjajo, da bi zaostritev zakonodaje lahko ogrozila pravice prosilcev za azil in beguncev.
Merz in njegovi podporniki vztrajajo, da je Nemčija potrebna temeljite reforme azilne politike, saj trdijo, da je trenutni sistem neučinkovit. Kritiki pa opozarjajo, da sodelovanje s “skrajno desnico” pomeni nevaren premik v političnem spektru in bi lahko CDU dolgoročno oslabilo.
Portal24; Foto: Wikimedia/Izvršni urad ruskega predsednika