Sindikati in okoljske organizacije kritični do nove gospodarske strategije EU
Skupine civilne družbe in sindikati izražajo zaskrbljenost zaradi nove usmeritve Evropske komisije pod drugim predsedovanjem Ursule von der Leyen. Kritiki opozarjajo, da bi se zaradi novega “kompasa konkurenčnosti” lahko oddaljila od zelenega dogovora in delavskih pravic, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za evropski trg dela in okoljsko politiko.
Evropska komisija si prizadeva zmanjšati regulativno breme za podjetja s “poenostavitvijo” evropske zakonodaje. Številni medtem opozarjajo, da gre v resnici za prikrito deregulacijo.
Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je že zavrnila povabilo Komisije k potrditvi kompasa konkurenčnosti, ki je bil predstavljen 29. januarja, navaja Euronews. Organizacija trdi, da ni bila ustrezno vključena v pripravo tega načrta in da predlagane smernice ogrožajo delovna mesta, pravice delavcev ter socialne standarde v Evropski uniji.
Krovna sindikalna organizacija sicer priznava potrebo po povečanju konkurenčnosti Evrope, vendar ostro kritizira načrte o pokojninskih reformah in spodbujanju daljšega delovnega obdobja. ETUC opozarja, da bo takšen pristop vodil k večji negotovosti med delavci, saj bo denar namenjen korporacijam, ne da bi bile uvedene ustrezne socialne varovalke.
Kontroverzni 28. pravni režim
Ena izmed najbolj spornih točk je obuditev ideje o t.i. “28. pravnem režimu”, ki bi podjetjem omogočil delovanje zunaj nacionalnih pravnih okvirjev EU prek nadnacionalnega sistema podjetniškega, insolvenčnega, delovnega in davčnega prava. Ta predlog naj bi izboljšal konkurenčnost evropskih podjetij, zlasti na področju tehnoloških startupov, vendar ga sindikati označujejo kot “recept za katastrofo”.
Generalna sekretarka ETUC Esther Lynch je izpostavila, da bi deregulacija v tem obsegu pomenila slabšanje delovnih pogojev, zmanjšanje varnosti zaposlitve in podaljšanje delovne dobe do sedemdesetega leta. “Kres predpisov, ki bodo naredili delovna mesta manj varna ali prisilili ljudi, da delajo dlje, ne bo tisto, kar bo rešilo podjetja,” je opozorila.
Okoljske organizacije opozarjajo na pomanjkljivo strategijo
Nova gospodarska strategija Komisije je vzbudila tudi dvome pri okoljskih organizacijah, ki sicer podpirajo cilj konkurenčnosti, a opozarjajo na pomanjkljivosti pri okoljskih ukrepih.
Podnebno akcijsko omrežje (CAN) Evropa je pozdravilo zavezo Komisije k cilju ničelnih neto emisij do leta 2050, vendar dvomi, da bo novi kompas industrijo resnično usmeril v pravo smer. Vodja energetskega oddelka CAN Europe Cornelia Maarfield je poudarila, da dokument ne predvideva postopnega opuščanja vseh fosilnih goriv, kar je ključno za vzpostavitev cenovno dostopnega in odpornega energetskega sistema.
Druge okoljske skupine opozarjajo, da se strategija osredotoča zgolj na podnebne ukrepe, pri tem pa zanemarja širša okoljska vprašanja. Direktorica evropske politike pri WWF Ester Asin je izrazila zaskrbljenost, da Komisija namiguje na deregulacijo na ključnih področjih okoljske politike, kar bi lahko ogrozilo prehod v bolj trajnostno gospodarstvo.
Podobne pomisleke je izrazil tudi predsednik skupine Zelenih v Evropskem parlamentu Bas Eickhout, ki je opozoril, da mora biti konkurenčnost Evrope podprta z močno okoljsko politiko. “Skrbi nas, da je kompas preozko osredotočen samo na zmanjšanje emisij CO2 in ne na zaščito narave,” je dejal.
Medtem ko sindikati in okoljske organizacije opozarjajo na tveganja nove strategije, poslovni lobiji izražajo podporo Komisiji. Markus Beyrer, direktor vplivne lobistične skupine BusinessEurope, je ocenil, da je Komisija zagotovila “jasne usmeritve”, ki jih mora zdaj spremljati niz konkretnih ukrepov.
“Ti ukrepi morajo dati prednost zmanjšanju regulativnih bremen in birokracije, da bi olajšali poslovanje v Evropi,” je dejal Beyrer.
Portal24; Foto: Pixabay