Selitveni boom: Selitveni prirast največji med državljani BiH
V prejšnjem letu se je v Slovenijo priselilo 4.000 državljanov Slovenije in 29.900 tujih državljanov. Odselilo se je več kot 5.600 slovenskih in 16.800 tujih državljanov, kar je privedlo do selitvenega prirasta v višini 11.500 oseb.
V Slovenijo se je priselilo 33.939 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 22.411. V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za 5 odstotkov. Število odselitev pa se je povečalo za 7 odstotkov. Selitveni prirast je upadel za 21 odstotkov, saj se je priselilo 11.528 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Pri državljanih Slovenije je bil selitveni prirast negativen. Priselilo se jih je 4.031, kar je za 9 odstotkov več kot v letu 2022, medtem ko se jih je odselilo 5.627, kar je 12 odstotkov več.
Selitveni prirast tujih državljanov je bil po drugi strani že 25. leto zapored pozitiven. V Slovenijo se jih je priselilo 13.124 več, kot se jih je iz nje odselilo. Največ k temu prirastu so prispevali državljani Bosne in Hercegovine – v Slovenijo se jih je priselilo 6.000 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, tujih državljanov največ iz Bosne in Hercegovine
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Nemčija in Avstrija z 20 oziroma 18 odstotki, sledile so Hrvaška, Švica in Italija.
Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine, kar predstavlja 40 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov. Med preostalimi pa so bile najpogostejše države prejšnjega prebivališča še Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Ukrajina.
Največ slovenskih državljanov v Avstrijo, tujih državljanov največ v Bosno in Hercegovino
Petina odseljenih državljanov Slovenije (21 odstotkov) je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (18 odstotkov), Hrvaška in Švica.
Največ tujih državljanov se je po drugi strani preselilo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino (34 odstotkov), sledila sta Kosovo (15 odstotkov) in Srbija (11 odstotkov).
Notranjih selitev manj
Registriranih je bilo 110.720 notranjih selitev (tj. sprememb naselja prebivališča znotraj države) ali za 16 odstotkov manj kot leto prej.
Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina (81 odstotkov) preselila v drugo občino, 19 odstotkov pa v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 88.000 državljanov Slovenije in 23.000 tujih državljanov. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let.
Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo 4 odstotke prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: med tujci se je najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti.
Evidentiranih je bilo tudi 44.233 sprememb prebivališča znotraj naselij (42.090 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 13.846, znotraj naselja Maribor pa 5.676 prebivalcev.
[Vir: SURS]; Portal24; Foto: Freepik