Revizijski urad EU poziva k večji preglednosti financiranja nevladnih organizacij
Evropsko računsko sodišče (ECA) je v svojem najnovejšem poročilu pozvalo k večji preglednosti pri financiranju nevladnih organizacij (NVO) s strani Evropske komisije, čeprav med celoletno preiskavo ni odkrilo nobenih dokazov o kršitvah s strani nevladnih organizacij ali uradnikov Komisije. Poročilo, ki je bilo objavljeno v času naraščajočih političnih napetosti v Bruslju glede vloge nevladnih organizacij, poudarja, da sedanji sistem financiranja izpostavlja izvršno oblast EU tveganju za ugled. Kljub temu revizorji niso našli konkretnih primerov zlorab, kar je sprožilo mešane odzive med zakonodajalci in civilno družbo.
Preiskava, ki jo je vodila članica ECA Laima Andrikienė, je zajela naključni vzorec 90 pogodb o financiranju, kar je le majhen del na tisoče nevladnih organizacij, ki prejemajo sredstva EU. Andrikienė je na novinarski konferenci poudarila, da nobena od pregledanih organizacij ni kršila vrednot EU. Vendar je opozorila, da omejen obseg vzorca pomeni, da morebitnih nepravilnosti ni mogoče povsem izključiti. »Imamo ogromno število nevladnih organizacij. Vsak primer kršitve bi lahko škodoval ugledu EU,« je dejala. Poročilo tako ne prinaša dokončnih odgovorov, ki bi jih pričakovali nekateri kritiki financiranja civilne družbe.
Financiranje nevladnih organizacij je že dolgo predmet razprav v evropskih institucijah. Evropski parlament je nedavno zavrnil predlog nezaupnice Komisiji zaradi nepovratnih sredstev, izplačanih prek okoljskega programa LIFE, kar kaže na politično občutljivost vprašanja. Konservativna Evropska ljudska stranka (EPP) je obtožila Komisijo, da nevladne organizacije izkorišča za lobiranje za politike zelenega dogovora, a trdnih dokazov za te trditve ni predložila.
Pomanjkanje dokazov o zlorabah
Revizijsko poročilo je pokazalo, da kljub pomislekom o nepreglednosti ni bilo mogoče potrditi obtožb o neprimernem lobiranju. Uradnik ECA Tomasz Kokot je pojasnil, da so nekateri elementi lobiranja sicer omenjeni v delovnih programih nevladnih organizacij, ki jih te predložijo ob prijavi za nepovratna sredstva, vendar revizorji niso našli dokazov, da bi Komisija takšne zaveze izrecno zahtevala. »Vse, kar lahko rečemo, je, da nismo našli trdnih dokazov za te situacije,« je dejal Kokot. To potrjuje tudi odsotnost nepravilnosti v dveh pregledanih nepovratnih sredstvih programa LIFE, čeprav poročilo specifičnih organizacij ni imenovalo.
Komisar za proračun Piotr Serafin je sicer januarja priznal, da so nekateri sporazumi med Komisijo in nevladnimi organizacijami vsebovali neprimerne zaveze k lobiranju pri poslancih Evropskega parlamenta. Vendar okoljske organizacije te obtožbe odločno zavračajo, medijski vpogledi v zaupne dokumente pa niso razkrili nobenih konkretnih dokazov. Revizijski urad je tako svoje ugotovitve omejil na opozorilo o potrebi po boljšem nadzoru in preglednosti, brez obsodb posameznih akterjev.
Zanimivo je, da se je preiskava osredotočila le na nevladne organizacije v Nemčiji, Španiji in na Švedskem, kar je sprožilo vprašanja o njeni reprezentativnosti. Andrikienė je pojasnila, da so bile te države izbrane zaradi največjih sporočenih izdatkov, povezanih z Evropskim socialnim skladom plus in Skladom za azil, migracije in vključevanje. Odločitev je presenetila nekatere, saj je preiskavo spodbudil škandal iz leta 2022, povezan s katarskimi uradniki, ki naj bi prek nevladnih organizacij usmerjali denar k zakonodajalcem.
Priporočila in odziv Komisije
Evropsko računsko sodišče je Komisiji podalo tri ključna priporočila za izboljšanje sistema. Prvič, predlaga posodobitev pravne definicije nevladnih organizacij, da bi jasneje opredelili njihovo neodvisnost od vlad in morebitne poslovne interese. Komisija je to priporočilo delno sprejela in obljubila razjasnitev meril do konca leta. Drugič, ECA poziva k izboljšanju finančne preglednosti z javno dostopnimi podatki o porabi EU, na kar je Komisija odgovorila, da bo preučila izvedljivost pogostejših posodobitev do leta 2029.
Tretje priporočilo, ki ga je Komisija v celoti sprejela, predvideva razvoj sistema za preverjanje skladnosti prejemnikov sredstev z vrednotami EU na podlagi ocene tveganj. Cilj je odkriti morebitne kršitve do leta 2028. Poleg tega je Komisija lani izdala smernice, ki opozarjajo, da lahko podrobni sporazumi o financiranju, usmerjeni v institucije EU, škodijo ugledu Unije, kar kaže na proaktivnejši pristop k reševanju teh vprašanj.
Poročilo je sprožilo različne odzive. Ariel Brunner, direktor organizacije BirdLife Europe, ki prejema sredstva prek programa LIFE, je ugotovitve ECA pozdravil kot potrditev legitimnosti uglednih nevladnih organizacij. »Pravi problem niso organizacije, kot smo mi, temveč preoblečeni lobisti, ki se predstavljajo kot civilna družba,« je dejal. Opozoril je, da Komisija in nacionalne vlade pogosto ne preverijo, kdo dejansko stoji za nekaterimi nevladnimi organizacijami, ki ne zastopajo javnega interesa.
Medtem ko politične skupine, kot je EPP, vztrajajo pri kritikah, revizijsko poročilo ni potrdilo njihovih najhujših strahov. Namesto tega je poudarilo sistemsko potrebo po preglednosti in boljšem nadzoru, ne da bi kazalo s prstom na posamezne akterje.
Portal24; Foto: Pixabay/NakNakNaku