Rast BDP in potrošnja gospodinjstev v prvem četrtletju
Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z zadnjim četrtletjem prejšnjega leta povečal za 0,6 odstotka. Na letni ravni se je povečal za 0,7 odstotka, kot je poročal Inštitut za makroekonomske analize in razvoj (IMAD). Po njihovih ugotovitvah je potrošnja gospodinjstev v prvem četrtletju prispevala več kot eno odstotno točko k medletni rasti BDP. Gospodinjstva so v primerjavi z lanskim obdobjem več porabila za tuje turistične storitve in nakupe avtomobilov. Poraba za hrano, neživila in domače nastanitve pa se je zmanjšala.
IMAD ugotavlja, da je bila rast storitev, povezanih s turizmom, precejšnja, k čemur je prispevalo povečanje števila prihodov in prenočitev tujih turistov. Investicijska dejavnost je v prvem četrtletju ostala razmeroma visoka, zlasti v gradbenem sektorju, v katerem se je povečala aktivnost. Po podatkih IMAD je presenetljivo opazen negativni prispevek zalog (-6,5 odstotne točke) povzročil znatno zmanjšanje bruto investicij na letni ravni.
V izvozno usmerjenem segmentu gospodarstva je bila aktivnost v prvem četrtletju šibka, saj sta tako izvoz blaga kot predelovalna dejavnost ostala podobna kot v enakem obdobju lani. Vendar pa je bila v trgovini s storitvami, zlasti s potovanji, zabeležena rast, ki je bila posledica hitrega okrevanja turističnega sektorja po pandemiji. Na splošno se je skupni izvoz povečal, medtem ko se je skupni uvoz zmanjšal, kar je znatno pozitivno prispevalo k trgovinski bilanci (5,1 odstotne točke).
Državna poraba se je na letni ravni zmanjšala že tretje četrtletje zapored, predvsem zaradi manjših izdatkov, povezanih z upravljanjem COVID-19.
Rast zaposlenosti, zmanjšanje brezposelnosti v Umarju
Gonilna sila povečanja števila zaposlenih v prvem četrtletju v Umarju je bilo ponovno zaposlovanje tujih državljanov. V aprilu se je nadaljevalo zmanjševanje brezposelnosti.
Medletna rast števila zaposlenih posameznikov marca je ostala podobna kot v prvih dveh mesecih in je znašala 1,8 odstotka. K tej rasti zaradi pomanjkanja domačih delavcev v večini panog največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov, saj je njihov prispevek marca znašal 83 odstotkov. Največjo rast je zabeležila gradbena panoga, za katero sta značilna velik delež tujih delavcev (48 odstotkov) in splošno pomanjkanje delovne sile.
Registriranih brezposelnih oseb je bilo konec aprila 48.904. To pomeni zmanjšanje za 3,4 odstotka v primerjavi s koncem marca in 16,3 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom. Za skoraj tretjino se je zmanjšalo tudi število dolgotrajno brezposelnih posameznikov.
Februarja se je povprečna bruto plača v primerjavi s prejšnjim letom realno povečala za 1,2 odstotka. To je mogoče pripisati predvsem občutnemu dvigu minimalne plače na začetku leta ter razmeroma nizki osnovi iz prejšnjega leta. Poleg tega so se povečale tudi plače v javnem sektorju.
Visoka inflacija in primanjkljaj v javnem sektorju
Aprila se je medletna rast življenjskih stroškov rahlo znižala, vendar je ostala visoka in je znašala 9,4 odstotka. Podobno kot v prejšnjih mesecih so k rasti najbolj prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Le-te so bile aprila za 15,8 odstotka višje kot v predhodnem letu.
Temeljna inflacija, ki izključuje vpliv cen energentov, hrane in brezalkoholnih pijač, je tudi aprila ohranila približno 8-odstotno raven in presegla stopnjo inflacije v euroobmočju. Cene izdelkov slovenskih proizvajalcev so aprila po približno dveh letih in pol neprekinjene rasti zabeležile mesečni padec. Poleg tega se je upočasnila tudi medletna stopnja rasti, so sporočili z Inštituta za makroekonomske analize in razvoj (IMAD).
V prvem četrtletju letošnjega leta je konsolidirana bilanca javnega sektorja zabeležila primanjkljaj v višini 273,7 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se na letni ravni povečali za 2,6 odstotka, predvsem zaradi rasti prispevkov za socialno varnost. Razlog za to je bila nadaljnja rast zaposlenosti in okrepljena rast plač. Po drugi strani so se odhodki v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 1,7 odstotka. Na to je v veliki meri vplivalo povečanje plač in drugih stroškov dela zaradi dogovora o povišanju plač v javnem sektorju.