Odkrite napake in kršitve na 30 odstotkih plačilnih listih
Združenje svobodnih sindikatov je pregledalo približno 200 plačilnih list, na katere so jih delavci opozorili na sejah odprtih vrat. Pri približno 30 odstotkih so odkrili napake in kršitve. V ospredju so bili predvsem nepravilno obračunani stroški prevoza na delo in z dela ter nadomestila.
“Preiskava več kot 200 plačilnih list in obravnavanje s tem povezanih pomislekov kažeta, da plačilne liste ostajajo nepregledne in nejasne za delavce. “Več postavk je nerazumljivih. Večina posameznikov nima pojma, kako delodajalec izračunava njihovo plačo,” je navedlo Združenje svobodnih sindikatov v svojem sporočilu za javnost. Napake in kršitve so bile ugotovljene v približno 30 odstotkih pregledanih dokumentov.
Pri razkritju nepravilnosti v delovnih postopkih smo ugotovili več težav. Najbolj izpostavljeni so bili primeri nepravilno izračunanih stroškov prevoza na delo in z dela. Poleg tega so se pojavile tudi težave z neizplačevanjem dodatkov za delovno dobo.
Poleg tega smo ugotovili, da so bili dodatki do minimalne plače napačno izračunani, kar je vplivalo na pravično plačilo zaposlenih.
Med tistimi, ki so poiskali pomoč na sejah odprtih vrat, ki so jih svetovalci ZSSS izvedli v 14 slovenskih mestih, jih je 90 odstotkov poiskalo pomoč pri pregledu plačilnih list. Preostala vprašanja so se nanašala na prenehanje delovnega razmerja, morebitne odpravnine, ureditev delovnega časa in upokojitev.
Nepravilnosti pri plačilnih listah
Delavci so se obrnili na sindikalne predstavnike podjetja. “Glede na to, da gre običajno za sistemske nepravilnosti, domnevamo, da ne gre le za posamezne plačilne liste, ki so bile napačno izračunane, ampak verjetno za vse v istem podjetju,” navajajo. Tistim, ki niso člani sindikata ali v katerih podjetju ni organiziranega sindikalnega predstavništva, so predlagali, kaj naj sporočijo delodajalcu, oziroma predlagali včlanitev v sindikat.
ZSSS bo stopila v stik s predstavniki podjetij, v katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, in jim pomagala pri odpravi napak. Skrajna možnost je tudi prijava kršitev na delovno inšpekcijo. “Omeniti velja, da več obiskovalcev ni želelo razkriti imena matičnega podjetja,” ugotavljajo na ZSSS. Poudarjajo, da zagotavljajo zaupnost pri obravnavi podatkov in ne bodo ukrepali brez soglasja delavcev.
Ob upoštevanju obsežnega števila vprašanj in ugotovljenih nepravilnosti nameravajo izvesti dodatno usposabljanje zaupnikov. Poleg tega bodo inšpekciji za delo posredovali pobudo za ciljno pregledovanje z namenom preprečevanja.
V ZSSS-ju poudarjajo, da je plačilna lista verodostojen dokument, ki omogoča delavcu, da predlaga sodno izvršbo. Sestavine plačilne liste so določene v zakonu o delovnih razmerjih, in čeprav se lahko plačilne liste med seboj razlikujejo, morajo vsebovati enake osnovne podatke o plači, nadomestilu plače, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih, davčnem obračunu ter plačilnem dnevu.
Preverjanje plačilnih listov
Priporočljivo je, da zaposleni najprej preverijo znesek osnovne bruto plače na plačilni listi in ali se ujema z osnovno plačo, navedeno v pogodbi o zaposlitvi. Če obstaja kolektivna pogodba za določeno dejavnost, je pomembno, da delavec preveri, v kateri tarifni razred spada.
Tarifni del kolektivnih pogodb namreč določa minimalne osnovne plače, pri čemer pa osnovne plače na ravni podjetja ne smejo biti nižje od teh minimalnih zneskov. Nato se osredotočimo na dodatke, ki morajo biti pravilno izraženi v odstotkih in se morajo ujemati s kolektivno pogodbo. Zakon o delovnih razmerjih prav tako ureja določene dodatke, kot na primer za delo ob nedeljah, nočno delo in dela ob praznikih.
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), meni, da sta netransparentnost in raznolikost plačilnih lističev. Skupaj z različnimi plačilnimi sistemi vplivata na ozaveščenost delavcev o tem, koliko in zakaj so plačani za svoje delo.
“V tem kontekstu sindikati dnevno pregledujejo plačilne liste, svetujejo, posredujejo in usmerjajo svoje člane. Nepravilnosti so še pogostejše tam, kjer nimamo dostopa in organizacije,” je izjavila. Dodala je še, da bi bilo na sistemski ravni smiselno razmisliti o delni standardizaciji plačilnih list in rednih usmerjenih pregledih inšpektorjev za delo.