Proračunski rezi: Manj sredstev za vrtce in infrastrukturna vlaganja
Vlada je septembra potrdila dva nova predloga proračuna za naslednji dve leti. Finančni minister, Klemen Boštjančič, je ministrstvom naložil, naj za štiri odstotke zmanjšajo porabo, ki ni povezana s sanacijo po nedavnih poplavah. Kljub temu so na ministrstvu pod vodstvom Luke Mesca uspeli prepričati vlado, da bi bili takšni rezi preveč drastični za državo.
Vendar to ne pomeni, da bodo vsa ministrstva ostala nedotaknjena. Največja ministrstva bodo morala na določenih proračunskih postavkah zmanjšati porabo. Med drugim bo zmanjšana postavka, s katero država pomaga staršem plačati vrtec za drugega in vse naslednje otroke. Prav tako bo v infrastrukturnem resorju zmanjšana postavka za vlaganja v ceste.
Finančno ministrstvo je že julija omejilo proračunsko porabo za naslednji dve leti, zaradi obveznosti fiskalnega pravila in zavezanosti vlade, da proračunski primanjkljaj ne bo presegel treh odstotkov BDP. Po avgustovskih poplavah je minister Boštjančič zahteval dodatne štiriodstotne reze v proračunu, z namenom zbrati 1,1 milijarde evrov za sanacijo.
Kljub vsem tem prizadevanjem pa je še vedno nejasno, kje točno je vlada uspela privarčevati milijardo evrov. Ko je bil minister Boštjančič povprašan o tem, kje so ministrstva zmanjšala porabo, ni podal konkretnega odgovora. Minister je povedal, da bodo o tem govorili resorni ministri.
Mescu uspelo preprečiti občutnejše reze
Luka Mesec, minister za delo, je povedal, da je njegovo ministrstvo uspelo preprečiti občutnejše reze v proračunu. Po njegovih besedah je vlada prisluhnila predlogom in kritikam ministrstva ter izločila stroške v višini milijarde evrov, ki so namenjeni sanaciji po poplavah, iz proračunskih sredstev, ki so podvrženi fiskalnemu pravilu. To je omogočilo, da je dodatna milijarda evrov ostala na voljo za druge proračunske postavke.
Simulacija ministrstva za delo je pripomogla k odločitvi vlade, da se na Bruselj obrne z prošnjo, da Sloveniji zaradi poplav v prihodnjem letu prizna izredne okoliščine, kar bi omogočilo presežni proračunski primanjkljaj. Iz ministrstva za finance so pojasnili, da izločena milijarda evrov predstavlja posebne, enkratne izdatke za intervencijo, ki ne vplivajo na izračun strukturnega salda. Izdatki, ki so v skladu s pravili Evropske komisije, so namenjeni le za določen čas in trajajo največ dve leti.
Analiza proračunskih postavk kaže, da se proračuni štirih od šestih največjih ministrstev glede na letošnje leto povečujejo. Vendar pa se nekatere posamične postavke znotraj teh proračunov v prihodnjem letu zmanjšujejo.
Premiki v proračunu ministrstva za finance
Proračunska sredstva ministrstva za finance se povečujejo v primerjavi z julijskim razrezom, saj vlada na ministrstvo prenaša okoli 700 milijonov evrov, namenjenih za sanacijo po poplavah. Ta sredstva bodo v teku leta razporejena drugim ministrstvom. Na ministrstvu za finance so pojasnili, da so svojo porabo znižali za 5,4 milijona evrov, medtem ko so za leto 2025 prihranili 5,6 milijona evrov. Sredstva za občine so se občutno zmanjšala v primerjavi z lanskim letom. Kljub temu vir z ministrstva opozarja, da je končni znesek za občine odvisen od višine povprečnine in da se pogajanja o tej postavki še niso zaključila. Zato je pričakovati spremembe na tej proračunski postavki do zaključka parlamentarne obravnave.
Pokojnine in šolstvo v središču predloga proračuna
V novem proračunskem predlogu, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru, se sredstva za pokojnine zmanjšujejo, čeprav je bila napovedana 8,2-odstotna uskladitev. Sprejeti proračun za pokojninsko varstvo je znašal 1,45 milijarde evrov, medtem ko novi predlog zmanjšuje to številko na 1,36 milijarde evrov.
V sektorju vzgoje in izobraževanja se predvideva povečanje sredstev za osnovne in srednje šole v višini 55 milijonov evrov v primerjavi z lansko realizacijo. Kljub temu pa se postavka za predšolsko vzgojo zmanjšuje. Tako bo v prihodnjem letu za ukrepe vključevanja otrok v vrtce na voljo le 41 milijonov evrov, v primerjavi z lansko in letošnjo porabo, ki je znašala 60 milijonov evrov. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo zamrznilo 100-odstotno subvencijo za drugega otroka v vrtcu, ki je bila uvedena septembra 2021, znižanje na 70-odstotno subvencijo je pojasnil minister Felda.
Spremembe v proračunu ministrstva za delo
Proračun ministrstva za delo se v primerjavi z letošnjim letom zmanjšuje za 300 milijonov evrov, večinoma zaradi ukinitve interventnih ukrepov. Ministrstvo za naslednje leto namenja zgolj pol milijona evrov za ukrepe povezane z epidemijo Covid-19 in draginjo, medtem ko je letos za te ukrepe bilo namenjenih 184 milijonov evrov.
Zmanjšana so tudi sredstva za družinske prejemke in starševska nadomestila. Kljub temu, da vlada predlaga enoletno zamrznitev usklajevanja socialnih transferjev, iz ministrstva sporočajo, da iščejo možne rešitve. Za preklic neusklajevanja transferjev pa se bodo v parlamentarni obravnavi zavzeli nekateri parlamentarni klubi.
V okviru proračunskih omejitev so na Meščevem ministrstvu napovedali uvajanje sistemskih sprememb, med katerimi izstopajo preprečevanje upokojevanja prek brezposelnosti, izboljšanje sistema izterjave neplačanih preživnin in zmanjševanje zlorab na področju osebne asistence.
Proračun za obrambo zmanjšan, a vojski še vedno več sredstev kot letos
Obrambno ministrstvo, ki ga vodi Marjan Šarec, bo v novem proračunu sicer dobilo več sredstev kot letos, vendar manj od prvotno načrtovanega. Zmanjšanje financiranja bo doseglo predvsem s prilagajanjem naložb v Slovenski vojski. Kljub temu ministrstvo zagotavlja, da bo nadaljevalo z razvojem in modernizacijo vojske.
Na podlagi strateških dokumentov je bilo predvideno, da bo Slovenija letos za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP, v letu 2024 1,44 odstotka in v letu 2025 1,53 odstotka BDP. Po novih izračunih bo vojski do leta 2025 namenjenih 217,8 milijonov evrov manj. Kljub temu bo proračun vojske v letu 2024 znašal 764 milijonov evrov, kar je več kot letos (731 milijonov evrov).
Kmetijsko ministrstvo z zaostanki
Na kmetijskem ministrstvu, ki ga trenutno vodi obrambni minister Marjan Šarec, opozarjajo na primanjkljaj v proračunu, ki znaša 32 milijonov evrov za leto 2024 in 25,3 milijona evrov za leto 2025. Med projekti, za katere ni zagotovljenega financiranja, so navedeni ukrepi za zatiranje bolezni rastlin in živali, financiranje zavetišč za zapuščene živali in podobno. Upravi za varno hrano se proračun zmanjšuje s 55 na 46 milijonov evrov.
Ministrstvo za znanost z nespremenjenim proračunom
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga vodi Igor Papič, je zavrnilo navedbe o zmanjšanju sredstev za znanost in inovacije. Po proračunskih dokumentih njihovo financiranje ostaja na približno enaki ravni kot letos.
Manj sredstev za infrastrukturo
Po nedavnih poplavah so na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, morali spremeniti svoje prioritete. Kljub temu poudarjajo, da ne bodo ustavili nobenega že začetega projekta.
Foto: Freepik