Državni proračun je v prvih petih mesecih letošnjega leta ustvaril 5,8 milijarde evrov prihodkov in 6,4 milijarde evrov odhodkov, kar pomeni, da se javnofinančni primanjkljaj poglablja. Po podatkih Ministrstva za finance je primanjkljaj v maju znašal 287 milijonov evrov, kumulativno pa v prvih petih mesecih dosega 564 milijonov evrov.
»Proračunski odhodki so bili v obdobju januar–maj 10,8 odstotka višji od primerljivega obdobja lani, dosegli pa so 37,3 odstotka načrtovanih odhodkov,« sporočajo z Direktorata za proračun. Na strani prihodkov je realizacija dosegla 38,1 odstotka načrtovanega letnega plana, kar je 1,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Največje povečanje odhodkov je bilo zabeleženo pri transferjih v pokojninsko blagajno in sistem socialnega zavarovanja. V sklad socialnega zavarovanja (ZZZS in ZPIZ) je bilo prenesenih 784 milijonov evrov, kar pomeni 10,4 odstotka več kot v lanskem obdobju. Od tega kar 657 milijonov evrov odpade na pokojninsko blagajno. »Glede na lani je višji za 12,3 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev in uskladitve pokojnin,« so pojasnili na ministrstvu.
Ne spreglejte
Davčni prihodki višji, trošarine upadle
Davčni prihodki ostajajo glavni vir proračunskih prilivov. Ti so v petih mesecih znašali 5,2 milijarde evrov, kar je 2,7 odstotka več kot lani. Davčni motor ostaja davek na dodano vrednost, ki je prispeval 2,2 milijarde evrov. Prilivi iz naslova DDV so bili višji za 1,6 odstotka v primerjavi z lanskim obdobjem.
Na račun dohodnine je državni proračun prejel 981 milijonov evrov, kar pomeni 5,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. K temu je prispevala višja akontacija dohodkov od zaposlitve – ta je bila višja za 6,3 odstotka.
»Rast teh prihodkov poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač,« so izpostavili na ministrstvu. Poudarili so tudi, da vsi prilivi iz naslova dohodnine ne ostanejo v državnem proračunu, saj del sredstev prejmejo občine: »V prvih petih mesecih so občine prejele za 29,5 milijona evrov oziroma 4,6 odstotka več sredstev kot lani.«
Prihodki od trošarin so znašali 644 milijonov evrov, kar pomeni 9,4 milijona evrov manj kot v lanskem obdobju. Glavni razlog za padec so nižji prihodki od trošarin na energente in tobak.
Davčni prilivi od pravnih oseb so znašali 715 milijonov evrov in so v primerjavi z lanskim letom upadli za kar 18,2 odstotka. »Upad prihodkov je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi z lanskim za leto 2023 ter delnega zamika obveznosti za doplačilo poračuna v maj,« so pojasnili iz Direktorata za proračun.
Država več namenja za pokojnine, manj za investicije
Med večjimi odhodkovnimi postavkami v proračunu so tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki so dosegli 858 milijonov evrov. To je skoraj enaka raven kot lani. Odhodki za investicije pa so se znižali: »Odhodki za investicije so znašali 412 milijonov evrov oziroma 2,9 odstotka manj kot lani,« navaja ministrstvo. Vlaganja potekajo predvsem v modernizacijo Slovenske vojske ter cestno in železniško infrastrukturo.
Za subvencije je bilo letos namenjenih 248 milijonov evrov, kar je za 2 milijona evrov več kot lani. »Takrat smo več subvencij namenili za pomoč zaradi draginje, letos pa smo več sredstev namenili za neposredna plačila v kmetijstvu,« pravijo na ministrstvu.
Posebno pozornost v proračunu še vedno zahteva obnova po lanskih poplavah. »Na sklad za obnovo po poplavah avgusta 2023 smo v prvih petih mesecih izločili 199 milijonov evrov, skupaj pa smo za popoplavno obnovo do konca aprila letos namenili že 1,1 milijarde evrov,« so sporočili z ministrstva.
Miha D. Kovač
Foto: Freepik