Polovica Evropejcev ne odobrava migracijske politike Evropske unije
Polovica Evropejcev ne odobrava migracijske politike Evropske unije, želijo pa si tudi strožjega nadzora na mejah, razkriva ekskluzivna anketa Euronews, ki jo je med skoraj 26.000 ljudmi v 18 državah članicah pred volitvami v Evropski parlament od 6. do 9. junija izvedel Ipsos. Rezultati kažejo, da ima 51 odstotkov vprašanih negativno mnenje o vplivu EU na migracijsko politiko, le 16 odstotkov jih ima pozitivno mnenje, medtem ko 32 odstotkov meni, da vpliv ni bil niti pozitiven niti negativen.
Med najbolj kritičnimi državami so Francija (62 odstotkov), Avstrija (60 odstotkov) in Madžarska (58 odstotkov), medtem ko so najmanj kritične Danska (26 odstotkov), Romunija (27 odstotkov) in Finska (32 odstotkov). Razlike v mnenjih so najbolj izrazite glede na politično orientacijo, pri čemer podporniki desnice in identitete ter demokracije (78 odstotkov) in Evropskih konservativcev in reformistov (65 odstotkov) izražajo najostrejša stališča.
Volivci EPP so bolj zmerni
Volivci Evropske ljudske stranke (EPP) so bolj zmerni, s 46 odstotki negativnimi mnenji, sledijo jim podporniki levosredinske skupine socialistov in demokratov (S&D) z 33 odstotki negativnimi mnenji. Anketa je razkrila, da je ocena vpliva EU na migracijsko politiko najbolj negativna med šestimi obravnavanimi področji, vključno z odzivi na pandemijo COVID-19 in rusko invazijo na Ukrajino.
Ugotovitev prihaja v času, ko je EU leta 2023 zabeležila 1,14 milijona prošenj za azil, kar je največje število od leta 2016, kar sovpada z medijskimi poročili o preobremenjenih sprejemnih zmogljivostih v nekaterih državah. To je privedlo do političnega zagona v pogajanjih o novem paktu o migracijah in azilu, celoviti reformi z namenom uvedbe skupnih in predvidljivih pravil EU za upravljanje prihoda in porazdelitve prosilcev za azil. Po več kot treh letih razprav je bil pakt začasno sprejet decembra in je sedaj v zaključni fazi zakonodajnega postopka, njegova učinkovitost pa ostaja vprašljiva.
Evropska komisija je napovedala pravne ukrepe proti državam, ki ne bodo spoštovale novih, strožjih pravil.
‘Humanistične vrednote’ ne prepričajo
Nezadovoljstvo z migracijsko politiko Evropske unije se odraža v množičnem klicu po okrepitvi mejnega nadzora za boj proti nedovoljenim migracijam, pri čemer 71 odstotkov anketirancev v novi raziskavi izraža podporo tej ideji kot glavni fokusi za prihodnja leta. Poljska, Bolgarija in Finska izstopajo z najvišjo stopnjo podpore, z 86 odstotki, 83 odstotki in 83 odstotki podpore temu pristopu.
Kljub temu 28 odstotkov Evropejcev meni, da bi EU morala dati prednost politikam sprejemanja priseljencev iz humanističnih razlogov, pri čemer sta Španija in Italija z 41 odstotki in 39 odstotki najbolj odprti za ta pristop. V Danski, ki sledi politiki “ničelnega azila”, 34 odstotkov vprašanih podpira sprejemanje priseljencev.
Konservativni in liberalni volivci
Konservativni in liberalni volivci se medtem močno nagibajo k zahtevam za strožji nadzor na mejah, s podporo 91 odstotkov pri ID, 89 odstotkov pri ECR, 81 odstotkov pri EPP in 72 odstotkov pri Renew Europe, so podporniki skupine socialistov in demokratov (S&D) razdeljeni. S 57 odstotki so nagnjeni v prid strožji mejni kontroli in 43 odstotkov za humanistične vrednote. Zeleni in Levica pa se močno nagibajo k podpori humanističnih vrednot, s 66 odstotki in 63 odstotki.
Analiza po spolu, starostnih skupinah in poklicih kaže enotno podporo za okrepitev mejnega nadzora. Trdna stališča napovedujejo, da bo vprašanje migracij med EU volitvami ostalo v ospredju. 59 odstotkov anketirancev namreč meni, da bi morala biti boj proti nedovoljenim migracijam prednostna naloga, kar jo uvršča za temami, kot so rastoče cene, socialne neenakosti in gospodarska rast, pred brezposelnostjo, podnebnimi spremembami in kolektivno obrambo ter pomočjo Ukrajini.
Dodatnih 29 odstotkov vprašanih meni, da bi moral biti boj proti migracijam pomemben, vendar ne prednostna naloga. Samo 12 odstotkov vprašanih ša meni, da bi moral biti to sekundarni cilj. Finska pa je edina država, kjer je več ljudi (49 odstotkov) izbralo, da boj proti migracijam ni prednostna, ampak pomembna naloga. Slednje pa nakazuje predvsem na različne poglede na to vprašanje po celotni EU.
[Vir: Euronews]: Portal24; Foto: Zajem zaslona