Politika in izbira besed: Med parlamentom in WC-jem

So kraji in situacije, kjer se moramo že iz spoštovanja do tistih, ki nas gledajo in poslušajo, primerno obnašati. Seveda obstajajo kotički – recimo na WC-ju, kjer si “sloni v trgovini s porcelanom” lahko dajo duška ob zaprtem oknu in potem brez težav opletajo z umazanim  jezikom.

Lahko si o partnerju mislimo, da je “zadnji debil na svetu”, a če želimo ohraniti njegovo ljubezen vsaj še za kakšno leto ali dve, mu tega ne bomo nikoli vrgli v obraz. Ker grde, umazane besede prav toliko ranijo dušo kot udarci. Velja zlasti za ženske. Ker toliko strupa, kot ga nekatere med njimi zadnje čase nosijo na jeziku, ni več normalno.

Če želimo, da nas bodo lastni otroci obiskovali, ko bomo stari in nemočni, jih ne smemo žaliti in poniževati s psovkami in neprimernimi besedami. Otrok si vse zapomni. Jokanje in stokanje, češ, ne marajo nas, pa vse smo jim dali, ne bo obrodilo sadov.

Jaka C. je bil enkraten učitelj, imel je ogromno znanja, bil pa je tudi odličen retorik. Žal pa je stal na napačni strani, ko je Bog jemal iz vreče moralne vrednote. Učence je delil na bolj in na manj neumne. Če mu ni bilo kaj prav, se je prijel za mednožje, ga potresel in jezno pljunil:”Še tale ima več pameti od vas!” Na različnih obletnicah se še danes spominjajo zgolj in samo teh besed, s katerimi jih je med poukom poniževal.

Hram demokracije

Vsak, četudi je v življenju zgolj pasel ovce ali pometal ceste, bi se moral zavedati, da v hramu demokracije veljajo drugačna pravila govorjenja, obnašanje in tudi oblačenja kot v hlevu, na cesti ali za šankom. Če, seveda, imajo tisti, ki vstopajo, v sebi vsaj za ščepec vesti, kulture in empatije, se bodo potrudili, da se bodo do kolegov in državljanov- ne glede na to, so volili zanje ali ne – obnašali enako, kot bi želeli, da se oni obnašajo do njih.

Sem in tja, ko sem za računalnikom, vržem ušesa tudi na TV3, ki prenaša takšne in drugačne dogodke iz parlamenta. Držim se za glavo in si govorim: “Ljudje božji, pa komu vse smo mi dali glas!” Ali smo državljani res tako malo vredni, da mirno dovolimo “izvoljencem ljudstva”, da tiste, ki razmišljajo drugače, vsevprek žalijo? Človek, ki ima vsaj malo manire, se ob videnem in slišanem zgrozi!

Zakaj smo tiho?!

Smo ob videnem in slišanem tiho zato, ker nočemo priznati, da smo se ob jagodnem izboru politikov, ki smo jim dali na volitvah glas, pošteno zmotili? Nas je v dno duše sram, ko se izvoljeni poslanci, ministri, predsedniki…neprimerno obnašajo? Ne le, da uporabljajo grde besede, obilo se tudi lažejo in kar je še najhuje: nas, državljane, imajo za totalne bebce!

Pa saj okoli mene ni tako malo tistih, ki so- rečeno po domače- kulturni, prijetni, strpni, ki nikoli ne uporabljajo prostaških besed! Ki, če nekaj obljubijo, besedo držijo. Ki, če se že dogovorimo, da gremo v gledališče, ne bodo prišli tja enako oblečeni, kot so bili doma, medtem ko so kosili s kosilnico okoli hiše?

Zakaj smo državljani kar tiho, četudi zelo dobro vemo, da so nas politiki nesramno pustili na cedilu? Nas je ob njihovem obnašanju vsaj malo sram? Kje ste intelektualci, akademiki, takšni in drugačni varuhi morale? Zakaj raje mene svarite, naj se ne oglašam, ker mi to, po vaše, samo škodi, kot da bi zbrali pogum in se sami oglasili?

Res sem žalostna.

Parlament je vendar kraj, kjer se odloča usoda naše države! Poslanci brez moralnih vrednot pa hkrati soodločajo tudi o usodi nas- državljanov. Ljudje, ki ne znajo imeti pod kontrolo niti lastnega jezika, žonglirajo z našimi milijardami!

In, ne nazadnje: kako bo o izjemno pomembnih stvareh odločal nekdo, ki ima tiste, ki ne razmišljajo enako- za sodrgo?!

Žal državljani pozabljamo, da se vsak trenutek, ko stopimo na stran ”naših” ljudi brez kulture in vrednot, ta kot bumerang prej ali slej vrne.

Milena Miklavčič

Portal24; Foto: Osebni arhiv