Papež Frančišek na 45. apostolskem potovanju: Medversko sodelovanje in okoljska prizadevanja
Papež Frančišek se je podal na svoje 45. in doslej najdaljše čezmorsko potovanje, ki se je začelo v torek v Džakarti, glavnem mestu Indonezije. To 12-dnevno potovanje je kljub zaskrbljenosti zaradi vse slabšega zdravja 87-letnega voditelja katoliške cerkve še posebej pomembno, saj gre za papeževo prvo obiskovanje regij, kjer so katoličani v manjšini, obenem pa priložnost za spodbujanje medverskega dialoga.
Indonezija, največja država z večinsko muslimanskim prebivalstvom na svetu, je prvi postanek na tem pomembnem potovanju. V tej državi, kjer islam izpoveduje približno 87 odstotkov prebivalcev, katoličani predstavljajo le tri odstotke prebivalstva. Papežev obisk v Indoneziji odraža njegova prizadevanja za doseganje katoličanov v regijah, kjer so manjšine, ter spodbujanje medverskega sodelovanja. “Prosim, molite, da bi to potovanje obrodilo sadove,” je papež Frančišek pred začetkom poti, ki je bila prvotno načrtovana za leto 2020, a je bila preložena zaradi pandemije COVID-19 zapisal na platformi X.
Medversko sodelovanje v središču pozornosti
Papež se bo v sredo srečal z odhajajočim predsednikom Jokom Widodom, predstavniki civilne družbe in lokalne duhovščine. V četrtek pa bo Frančišek daroval mašo za približno 70.000 vernikov na stadionu v Džakarti, kar bo eden izmed vrhuncev njegovega obiska. Papež se bo nato srečal tudi z voditelji drugih veroizpovedi v mošeji Istiklal, največji mošeji v jugovzhodni Aziji. Ta mošeja je simbol medverske harmonije, saj je povezana s katoliško katedralo prek podzemnega “tunela prijateljstva”, zgrajenega leta 2020.
Papež Frančišek bo ob tej priložnosti podpisal medversko izjavo z velikim imamom mošeje, Nasaruddinom Umarjem, s čimer bosta poudarila skupne točke med različnimi verami. Papežev obisk v Indoneziji je za muslimansko skupnost velik ponos, saj kaže na priznanje in spoštovanje med veroizpovedmi.
Papež Frančišek je znan tudi po svojih prizadevanjih za varovanje okolja, kar bo verjetno tudi tema njegovega obiska v Džakarti. Indonezija se že dlje časa spopada z resnimi težavami zaradi onesnaženja zraka, predvsem v glavnem mestu, zato se mnogi nadejajo, da bo papež poudaril nujnost okoljskih ukrepov. Pred svojim odhodom je papež v mesečnem video sporočilu pozval ljudi k zavezi za varovanje okolja, Zemljo pa je označil kot “bolan planet”.
Nadaljevanje poti po Aziji
Po obisku Indonezije se bo papež odpravil v Papuo Novo Gvinejo, kjer se skoraj vsi državljani opredeljujejo za kristjane, približno 26 odstotkov pa jih je rimskokatoliških. Tam se bo srečal s krajevnimi škofi, duhovniki in misijonarji. Nato se bo odpravil v Vzhodni Timor, najmlajšo državo v regiji, kjer je kar 97,5 odstotka prebivalcev katoličanov.
Zadnja postaja Frančiškove poti bo Singapur, kjer se 19 odstotkov prebivalcev opredeljuje za kristjane, med njimi pa je tretjina katoličanov. Papežev obisk v tej mestni državi, ki ima močne vezi s Kitajsko in ZDA, nekateri vidijo kot del prizadevanj Vatikana za izboljšanje odnosov s Kitajsko.
To zahtevno potovanje po Aziji je za papeža Frančiška velik izziv, saj se v zadnjih letih spopada z zdravstvenimi težavami. Kljub temu pa Frančišek ne namerava upočasniti svojega tempa. Njegov naslednji načrtovani obisk bo pozneje ta mesec in sicer v Belgijo in Luksemburg. Slednje pa, kar kaže na papeževo neomajno zavezo služenju katoliški cerkvi in spodbujanju medverskega dialoga po vsem svetu.
[Vir: Time]; Portal24; Foto: Wikimedia/Benhur Arcayan